Pomen vitamina D - Suhokranjske novice
Pomen vitamina D, 18. 04. 2022

Vitamini so organske snovi, potrebne za življenje, ki jih, razen v redkih primerih, naše telo samo ne more proizvesti. Bistveni so za normalno delovanje našega organizma, saj jih potrebujemo za rast in razvoj, življenjsko moč ter splošno dobro počutje. Prvi vitamin je bil odkrit leta 1913, torej pred nekaj več kot sto leti. Kljub temu pa se nam zdi, da o vitaminih vemo že vse. Ko so jih strokovnjaki začeli spoznavati, pravzaprav niso vedeli za kakšne snovi gre. Vedeli so le, da nekaj v povezavi s prehrano pomaga pri določenih boleznih, ki so jih opažali v populaciji. Ker je v času epidemije porasla uporaba vitamina D med splošno populacijo je prav, da ga poznamo, njegov pomen in tudi uporabo. Ime je dobil naključno, po  abecednem vrstnem redu. Raziskovalci so prvi vitamin, ki so ga odkrili poimenovali vitamin A, povezan pa je bil z nočno slepoto. Vitamin iz skupine B so najprej povezovali boleznijo Beriberi, sprva so mislili da je samo eden, danes jih v tej skupini poznamo že 12. Vitamin C je povezan s Skorbutom. Rahitis, ki ga povezujemo s pomanjkanjem vitamina D pa so sprva povezovali z angleško boleznijo, saj so te pojave opažali predvsem na Škotskem pri populaciji rudarjev in njihovih otrok.

Vitamin D je bistven za regulacijo absorpcije kalcija in fosforja iz prebavil. Skupaj s kalcijem je pri dojenčkih in malčkih pomemben pri razvoju in izgradnji kosti ter zob. Vitamin D pri otrocih preprečuje pojav rahitisa, pri odraslih pa prezgodnji pojav osteomalacije (demineralizacija kosti – zmehčanje kosti) in osteoporoze. Poudariti je potrebno, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija. Ugodno vpliva tudi na živčno-mišične funkcije, vnetja in izražanje številnih genov.

Vitamin D je topen v maščobah, zato se za razliko od vodotopnih vitaminov, ki jih organizem ob morebitnem presežku izloči z urinom, ta v organizmu shranjuje, in če ga vnašamo v prevelikih količinah, lahko pride do hipervitaminoze. Je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo, če je le-to izpostavljeno sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s sprehodom, če so soncu izpostavljene roke in obraz. Na geografskem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni taka, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogeno sintezo vitamina D, zato je potreben vnos s hrano. Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, losos, sardine, skuša, jajčni rumenjak, maslo, jetra, humano mleko in živila obogatena z D vitaminom. V živilih rastlinskega izvora se vitamin D nahaja v obliki ergokalciferola (vitamin D2), medtem ko ga v živilih živalskega izvora najdemo kot holekalciferol (vitamin D3). Slednjega pod vplivom UVB žarkov sintetizira tudi človeško telo.

Ugotovitve raziskave SI.menija, kjer so raziskovalci z upoštevanjem pogostosti uživanja izbranih živil in dnevnikov uživanja skupin živil ocenili običajni dnevni vnos vitamina D z živili so zaskrbljujoče. Prebivalci Slovenije z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje telesnih funkcij. Povprečni dnevni vnos je bil v opazovani skupini ljudi manj kot 3 mikrograme vitamina D. Najnižji je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D. Posebej veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tistih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Na to področje je posegla tudi pandemija COVID-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – omogoča imunskim celicam v naših sluznicah, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D le-tega primanjkovalo. V času pandemije je bila s strani strokovnjakov predlagana nova indikacija za predpisovanje vitamina D na recept, z namenom izboljšanja doslej zelo slabe preskrbljenosti. Tako je sedaj na stroške zdravstvenega zavarovanja možno nadomeščanje vitamina D za osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Gre za pomemben korak naprej. Da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi, ki naj bi jih še v tem letu sprejela strokovna skupina.« Pomanjkanju so izpostavljeni tudi dojenčki in otroci. Za to starostno skupino je tudi sistemsko urejeno dodajanja 400 ME vitamina Ddo konca 1. leta življenja. Dodajanje je smiselno v enakih odmerkih nadaljevati tudi v 2. letu življenja še posebej v zimskih mesecih. Svetuje se, da vsi otroci ter mladostniki, nosečnice, doječe matere in vsi ostali odrasli naj prav tako prejmejo dodatek vitamina D3 in sicer glede na nova D-A-CH priporočila v jesensko zimskih mesecih. Na tržišču obstaja več različnih proizvajalcev vitamina D. Pri količini tovrstnih prehranskih dopolnil je potrebno upoštevati navodila proizvajalca in dnevne potrebe posameznika.

Dnevne potrebe po vitaminu D lahko na področju Slovenije med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu. Zmerna izpostavljenost pomeni že sprehod na prostem, če so soncu izpostavljene roke in obraz. Torej – za ustrezno preskrbljenost ni potrebno posebno izpostavljanje soncu. Pretirano sončenje celo škodi zdravju kože in predstavlja tveganje za razvoj kožnega raka. Sončenje tudi ne bo prispevalo k bistveno večji tvorbi vitamina D, saj ima telo posebne varovalne mehanizme za omejevanje biosinteze tega vitamina, ki je v previsokih količinah sicer škodljiv.

NIJZ

 



Se strinjate s pogoji PCT?

Loading ... Loading ...

Prijava na elektronske novice

Tedenske novice na vaš e-mail naslov.




Suhokranjske novice
Medij Suhokranjske novice je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 2335.
Kontakt

info@suhokranjske-novice.com

Powered by 3RZ.si

Namen in cilj portala

Portal je namenjen obveščanju in izobraževanju prebivalcev na območju Suhe krajine (občine Žužemberk in okolice) z vsem, kar se v njihovi bližini dogaja in kar je v javnem interesu. Cilj portala je ažurno objavljanje objektivnih in celovitih informacij, ki so v skladu z Zakonom o medijih (Zmed).

×
#dogaja