Letos je bil že 22. pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore, preko Polževega do Muljave. Pot je ob 150 letnici Jurčičevega rojstva označilo planinsko društvo Viharnik, njen skrbnik pa je Planinsko društvo Polž Višnja Gora. Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 in pribljižno po tej poti hodil od doma, iz Muljave, v šolo v Višnjo Goro. Pot je dolga 15 kilometrov, traja kake tri ure in je primerna za vse, ki vsaj malo dajo na pripravljenost svojega posvetnega telesa na vsakodnevne življenske muke. Ob poti je kar nekaj raznih postojank. Tam, kjer pohodniki žigosajo svoje pohodne izkaznice, so tudi številne stojnice z raznimi dobrotami. Leta 1998 pa je bila dodana tričetrt urna šolska pot od Muljave do Krke, kjer je pisatelj obiskoval osnovno šolo med letoma 1851 in 1855. Zaradi neuspeha pa ga je oče leta 1855 prepisal v osnovno šolo v Višnji Gori.
Pihalna Godba Stična nas je pozdravila v Višnji Gori, nas pričakala na Polževem in se od nas poslovila na Muljavi. Višnja Gora je že zelo staro naselje. Ko so gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi. Leta 1444 jo je cesar Friderik III. razglasil za trg. Zaradi vse hujših turških vpadov so morali zgraditi obzidja in obrambne stolpe in s tem 9. julija 1478 pridobili tudi mestne pravice. Višnja Gora je imela svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Verjetno od tu Jurčiču navdih za roman Kozlovska sodba v Višnji Gori.
Pod razvalinami starega gradu iz 11. stoletja nas je pričakal sam višnjegorski graščak in nekaj njegovega plemstva. Za popotnico smo dobili »kapsel« za pod jezik in glaž rujnega za dušo privezat. Od gradu se pot poslovi od hude strmine in se postavi v normalo. V Polževem je bil daljši postanek. Na starem smučišču je snega za vzorec, polžev pa nismo videli.
Pot se naprej vije po gozdnih stezah, kolovozih in blatnih poteh in se kmalu konča na Jurčičevi domačiji v Muljavi. Med potjo sem dohiteval kar nekaj starih znancev, se z njimi pogovarjal o prav vsakdanjih in dolgočasnih temah, tako, da o sami poti nimam kaj napisati. Na cilju pa je bil pravi sejem raznih dobrot in številnih obrtniških potrebščin. Na prizorišču uprizoritev Jurčičevih romanov, so postavili oder, na katerem so nas pozdravili domači govorniki in umetniki. Slavnostni govornik je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, dan pa so nadaljevali prijetni Modrijani s svojim glasbenim zaključkom. Naš avtobus pa domov, uh! Pa vendar, bili smo zraven.
Miran iz Boršta
