V spominskem parku v Pogancih je v soboto, 6. junija, potekalo tradicionalno srečanje članov območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske. Mineva 35 let od odločilnega dejanja, ki je pripeljalo do nastanka samostojne Slovenije, zato je srečanje bilo namenjeno tudi tej obletnici. Uvodoma je člane pozdravil predsednik združenja Anton Klobčaver. Sledil je slavnostni nagovor Marjana Grabnarja, upokojenega brigadirja SV, ki je v svojem nagovoru, med ostalim, poudaril: »Ko se oziram nazaj v tiste usodne junijske in julijske dni, pred očmi nimam le vojaških zemljevidov, premikov enot ali suhoparnih taktičnih poročil. Vidim obraze. Vidim obraze mladih fantov, teritorialcev in miličnikov, ki so brez oklevanja oblekli uniformo. Vidim prestrašene, a odločne oči naših rojakov na barikadah. Vidim narod, ki je v tistem trenutku prerasel vse svoje delitve in stopil skupaj v eno samo, nepremagljivo silo. … Na papirju so bila razmerja sil naravnost grozljiva. Proti nam je korakal težko oborožen, profesionalen vojaški stroj, podprt z letalstvom in oklepnimi enotami. Kaj smo imeli mi? Imeli smo Teritorialno obrambo in milico, ki sta bili v fazi reorganizacije. Primanjkovalo nam je težkega orožja, protiletalskih sistemov, marsikje celo osnovne opreme…
A agresor je naredil usodno napako, ki jo zgodovina vedno znova kaznuje. Podcenil je človeški faktor. Podcenil je moralo slovenskega vojaka. Niso razumeli, da vojak, ki brani svoj dom, svojo družino in svojo pravico do obstoja, tehta več kot deset tisoč mož, ki se borijo za ideologijo preteklosti…. Kot častnik vam lahko povem: tisto ni bila le zmaga orožja. To je bila zmaga srca, vodenja in brezhibne discipline….. Bodimo ponosni na svojo preteklost, bodimo odgovorni za svojo sedanjost in bodimo pogumni za prihodnost…
Jeseni 1991 sem ob priliki podelitve spominskega znaka “Obranili domovino” spremljal generala Slaparja, načelnika Republiškega štaba TO, ki mi je po koncu prireditve dejal: »veste g. Grabnar, bile so same delavske in kmečke roke«.«
Sledilo je druženje in obujanje spominov. Seveda pa tudi okrepčilo najprej v obliki odličnega golaža ter hladne pijače. Ker pa veteran mora tudi nekaj početi so bile izvedene veteranske športne igre, primerne za veselo vzdušje. Najprej je bilo izvedeno preverjanje ali še dobro ocenjujejo razdaljo ter znajo vreči, tokrat krompir – namesto ročne bombe, v cilj oziroma zaboj. Zmagovalec je bil jasen po prvem krogu. Za drugo in tretje mesto je sledil repasaž, ki je potekal v treh izmenah, da je bil jasen vrstni red od drugega do šestega mesta.
Ker pa je potrebno dodatno energijo porabiti je sledilo metanje kamna z rame. Tu je že po prvem metu bil jasen zmagovalec, a so bile razlike med najboljšimi male.
Za konec pa je sledil še preizkus natančnosti, ki se je preverjanja v obliki metanja vrečk v štrbunk.
Tekmovanje mora imeti tudi nagrade za najboljše. Te so bile podeljene trem najboljšim v vsaki disciplini. Ob lepih medaljah, ki jih je lesa izdelal veteran Pavle Košir, so za uspešno igro dobili v spomin in uporabo še izdelke Žganjekuhe Kuhar. Na Kmečkem turizmu Kuhar so pripravili tudi golaž in odojka, ki je bil v nadaljevanju druženja s slastjo konzumiran.
Zahvala udeležencem srečanja in organizatorjem, da je uvod v pomemben mesec, kjer se bomo spomnili na dogodke pred 35 leti uspešno začel. Vidimo se zopet 10. junija ob 19.00 na Muzejskih vrtovih, kjer bo slovesnost ob spominskem dnevu MO Novo mesto. 21. junija, ob 11.00, pa na Medvedjeku, kjer bo slavnostna govornica predsednica dr. Nataša Pirc Musar.
V spomin in opomin z veteranskim pozdravom.
Besedilo: V. Maraš
Foto: Marko Klinc – Foto Life
