13. 9. 2020 je potekal že 25. večer poezije in petja v Žužemberku, ki ga je pripravilo Turistično društvo Suha krajina. Zaradi virusa Korona smo letos peli in recitirali v gradu, na prostem.
Večer so povedle pevke v pokrajinskih nošah in zapele nekaj narodnih pesmi. V prvem delu smo slišali poezijo Mojce Pršina, Francke Ožbolt in Silve Mohorčič. Francka Ožbolt je pred kratkim praznovala devetdeset let in na tem večeru za nagrado dobila recitacijo na to temo. Sledila je poezija Magde Kastelic Hočevar, ki jo je recitirala Lili Hrovat. V delu moške poezije so nastopili Miran Jenko, Janko Rošelj in Jurij Marussig. Jurij je z nami že vseh 25 let. Letos je presenetil z novo, nam neznano zvrstjo japonske poezije. Haige so trivrstične misli okrepljene s slikami in se povejo dvakrat. Enkrat za nas in drugič za dušo. Haiku je kot življenje, drobec v večnosti. Včasih jih imaš veliko, včasih malo, včasih nobenega:
»VEČERNA LUNA
NEBEŠKA SREBRNINA
ZVEZDE SVETIJO.«Tako pravi pesnik v uvodni heigi v svoji zadnji zbirki Večerna luna. Preberite jo počasi, dvakrat!
Večer je zaključil župan Jože Papež s pozdravom vseh nastopajočih in gostov. Pohvalil je trud organizatorjev in izrekel spodbudo za nadaljnje delo. Žal so ukrepi za preprečitev širjenja korona virusa preprečili večjo udeležbo tako nastopajočih, kot obiskovalcev.
tekst Miran Jenko
