Pomladna ekskurzija DKŽ v Velenje

V soboto pred prvomajskimi prazniki, ko se narava hitro prebuja, smo se članice društva kmečkih žena odpravile na strokovno potepanje v Velenje.

Najprej smo si ogledali največji muzej premogovništva v Sloveniji, to je rudnik lignita, ki je še vedno v obratovanju. Leta 1883 so dobili prvi zasekovalni stroj, leta 1963 pa mehanizem in transport. Sedaj rudo kopljejo s stroji in transporterji v globini 500 m pod zemljo. Mi smo si ogledali rudnik, ki so ga začeli izkopavati v letu 1875. Nadeli smo si čelade, oblekli rudarsko obleko in v žep potisnili malico. Vse ostalo kar smo imeli s seboj, je moralo počakati v omarici na vhodu. Po starem jašku iz leta 1888, smo se spustili 160 m globoko. V rovih pod zemljo smo ostali kar uro in pol. Ogledali smo si zanimivo predstavitev, kako je delo potekalo včasih, ko so v jami za prevoz uporabljali konje. Vodili so jih 10 letni dečki, v skoraj popolni temi. V začetku so delali v rudniku tudi dvanajst ur. V muzejskem delu, ki je odprt za obiskovalce je na ogled 18 scen in 15 lutk rudarjev. Zaradi večletnega izkopavanja se je površje začelo ugrezati, potopila se je vas Škale skupaj s cerkvijo. Na tem mestu so nastala tri jezera, Velenjsko, Škalsko in Družmersko, ki se še vedno lahko poveča, saj izkopavanje premoga še traja. To je samo nekaj zanimivih drobcev življenja in dela v teh krajih.

Po 300 prehojenih stopnicah smo se povzpeli na Velenjski grad. Tam hranijo muzejsko zbirko premogovništva, največjo zbirko afriške kulture v Sloveniji, več stalnih in občasnih razstav.

Obiskali smo še cerkev sv. Martina sredi Velenja, ki so jo začeli dograjevati pred štirimi leti. Velik moderen obokan prezbiterij čaka na mozaično poslikavo.
Živimo in delamo na podeželju, zato je za nas zelo zanimivo delo na zemlji. Obiskali smo turistično kmetijo Karničnik. Imajo posebno govedo, redijo in vzrejajo krško poljske prašiče, ki se zelo dobro počutijo na prostem, v posebnih ogradah. V velikih zamreženih prostorih obiskovalce pozdravlja različna perjad, od domačih kokoši do puranov in pava. Vse je zelo urejeno in zračno. V rastlinjaku raste domača zelenjava. Nam so v posebnem prostoru za goste postregli okusno kosilo, vse iz domačih pridelkov in sestavin.
Vedno znova smo presenečene in navdušene, koliko dela opravijo ljudje na podeželju, kjer je razumevanje, sodelovanje in ljubezen do dela. Veliko lepih spominov in izkušenj vedno odnesemo domov.

Napisala Milena Iskra
Foto Tadeja Lavrič