Obljuba dela dolg, pravi slovenski pregovor in tako smo tudi letos pripravili pohod Ambrus – Žužemberk. To je bil že četrti pohod in sicer obrnjen: od Žužemberka do Ambrusa. Na Grajskem trgu se nas je zbralo nekaj več kot 40 pohodnikov in črna psička Lesi. Odpravili smo se čez Krko proti Budganji vasi. Med potjo smo ugotovili, da smo za večino udeležencev prehitri in smo se ustavili na kolovozu, od koder je lep razgled na Žužemberk. Pot smo nadaljevali strmo v gozd in se sproti izogibali orjaškim dežnikaricam, ki so rastle kar na robu poti. Pri Gradencu se je hrib končno umiril in zavili smo v drugo hosto med šumeče, že kar jesensko listje. Zagrizeni gobarji so prišli na svoj račun, mi pa smo jih upehani od vzpona počakali pri razvalinah cerkve svete Katarine nad Plešivico. Sledil je počitek v zidanici in spet vzpon do turističnega okna. Od tam je lep razgled v dolino med gozdovi in soteskami skrite, naše reke Krke.
Opazovali smo kraje in objekte v bližini in daljavi in vlekli na ušesa razlago domačinov, ki so poznali vsak hrib, dolino in vsako hišo. Od prijetnega razgleda smo se odtrgali v dolino do Brezovega dola, kjer smo imeli pravi počitek ob prigrizku in pijači. Pot se ni več dvigala, tudi plezanje po osamljeni skali na Kamnem vrhu nas ni več utrudilo.
V Ambrus smo, navkljub majhnim dežnim kapljicam, prišli dobre volje in z veseljem pojedli enolončnico, ki so jo pripravili prijazni domačini. Spet smo si obljubili: »Drugo leto se spet vidimo!«
Miran Jenko
