V nedeljo, 11. marca 2018 je v Gasilskem domu v Ajdovcu gostovala Mlada Zarja s komedijo Dr. Josipa Vošnjaka Ministrovo pismo. Amaterska skupina Mlada Zarja, sekcija PGD Soteska, igra to komedijo letos v več krajih v okolici. Vošnjakova veseloigra je bila prvič upizorjena že davnega leta 1889 v dvorani ljubljanske čitalnice, a je vsebina še vedno zanimiva. Režirala sta jo Darko Pavlin in Brigita Rončelj, ki sta hkrati tudi igrala. Poleg njiju so igrali še: Blanka Rončelj, Tomaž Virant, Matija Zupančič, Dušan Luthar in Urša Novak. Na vabilu pa je bila omenjena tudi vaška mladina. Šepetalka je bila Meta Bertoncelj.
Josip vošnjak je bil zdravnik, politik in pisatelj. Veliko je prispeval k slovenskemu leposlovju, publicistiki in kulturi, vendar je kot pisatelj skoraj neznan. Bil je kulturni organizator, mislec, govorec, društveni delavec. Dosegel je, da je Avstrija leta 1880 sprejela resolucijo o uvedbi slovenščine v srednje šole pri nas. Pisal je kmečke povesti z versko, vzgojno, socialno in politično vsebino. Svoja dela je objavljal tudi v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah.
V prvem dejanju izvemo, da sta Klara in Bogomil zaljubljena. Oče Jurij je Klarino roko že obljubil vaškemu zdravniku, ki mu zdravi več vrst namišljenih bolezni. Bogomil, je brez staršev in je Jurijev varovanec, ki je pravkar opravil izpit za notarja, vendar je naprednega političnega mišljenja in se z Jurijem ne razumeta prav dobro. Klara pa prav nič ne mara za zdravnikovo naklonjenost. Po nekaj zanimivih zapletih, ki jih prispevajo tudi Jurijeva žena, sluga in kuharica, si Bogomil izmisli rešitev in prosi Jurija, naj ga s pismom priporoči ministru – Jurijevem sošolcu – za notarja na Dunaju. Jurij s težavo privoli v pisanje, a svojemu varovancu ne obljubi ničesar.
V drugem dejanju Jurij po nesreči prestreže pogovor, v katerem zdravnik razlaga slugi svoje zlobne in zahrbtne načrte za poroko s Klaro. V hudi jezi čudežno ozdravi in ne namerava več skleniti z zdravnikom hčerine poroke. Tudi Bogomil se vrne z Dunaja z ministrovim pismom, v katerem sprejme Bogomila za notarja in obljubi obisk na poroko med Bogomilom in Klaro. Jurij spodi zdravnika iz hiše, ki ga zdaj ne potrebuje več in na prigovarjanje vseh končno privoli, da Bogomil dobi Klarino roko, čeprav ve, da je Bogomil sam napisal ministrovo pismo. Prav tedaj pa pride telegram iz Dunaja v katerem piše, da je bodoči ženin dobil službo notarja za deželo Kranjsko.
Dvorana Gasilskega doma v Ajdovcu je bila polna, kar pomeni, da je take vrste kultura dobrodošla tudi v naših krajih.
Miran iz Boršta
