V začetku letošnjega aprila je svoj življenjsko pot sklenil Žan Bradač, naš član, ustanovni član, starosta konjereje v Suhi krajini, konjar od otroštva do svoje smrti. Tretjega aprila 2022 smo se od njega še zadnjič poslovili na pokopališču v Kotih pri cerkvici sv. Antona. Na zadnjem slovesu se mu je poklonilo 9 konjerejskih društev iz bližnje in daljne okolice. Telo pokojnega smo člani konjerejskega društva Suha krajina z Dvora še zadnjič zapeljali z vpregami do mrliške vežice pri cerkvici sv. Antona v Kotih. Poleg ostalih krajanov iz bližnje in daljne okolice se je Žanu ob zadnjem slovesu poklonilo cca. 75 članov konjerejskih in konjeniških društev iz bližnje in daljne okolice. Ob slovesu je sveto mašo daroval žužemberški dekan Franc Vidmar, protokolu pogrebnega zavoda Novak, pa so se pridružili konjerejci ter pokojnemu podarili še zadnjih nekaj besed.
Dragi Žane
Vsaka novica o smrti nas za trenutek ustavi, razžalosti in spomni na to, kako minljivo je naše življenje. V bolečini onemimo, še posebej ko izvemo, da je odšel nekdo, ki smo ga dobro poznali, se z njim srečevali, bili prijatelji in ga imeli radi. Vsa druženja izven občine z drugimi društvi, so bila po navadi začeta z besedami gostiteljev: kako pa kaj Žane? Povsod si bil poznan in spoštovan!
Zelo pretreseni in žalostni smo se počutili v petek, ko smo izvedeli, da si za vedno odšel od nas ti, Žane. Bilo je tako iznenada in težko razumljivo.
Konji so bili tvoja velika ljubezen že od malih nog in prav zato si bil eden od pobudnikov in ustanovnih članov konjerejskega društva Suha krajina. Vedno si se s ponosom in veseljem udeleževal različnih aktivnosti in prireditev v našem društvu in tudi pri sosednjih društvih, v bližnji in daljni okolici. Svoje veselje in ljubezen do konj si prenesel tudi na ostale člane svoje družine, ženo , otroke in tudi vnuke, ki so ti bili v velik ponos. Vedno si bil pripravljen pomagati, dajati nasvete, se pogovoriti in poveseliti z nami. V družbo si vedno prinesel veselje, kajti bil si srečen, če so bili ljudje okoli tebe veseli in zadovoljni.
Dragi Žane, po tvojem odhodu bo ostala v našem društvu velika praznina. Vedno se bomo spominjali vsega kar smo doživeli skupaj. Nešteto krat si nam ob kozarčku domačega, po raznih reditvah pripovedoval kakšno je bilo življenje več kot petdeset let nazaj, ko si bil še mladenič in ste hodili po konje na hrvaško. Nekoč se je to opravljalo samo peš, ali pa na konjskem hrbtu, brez sedla, utrujeni, premraženi, pa tudi polni raznih peripetij. Vsi spomini in druženja na tvoji domačiji, konjeniških pohodih, Plešivici, udeležbah z drugimi društvi, slike in čas, ki smo ga preživeli skupaj, bodo ostali neizbrisani. Večina naših konjeniških poti so vodile mimo vaše domačije, kjer nismo nikoli neopaženi šli mimo. Bili smo vedno deležni tople besede, ter gostoljubja domačije. Nedolgo nazaj smo bili gosti na vaši domačiji ob 20. Obletnici našega konjerejskega društva, ko je bil mimohod na našo konjeniško Plešivico. Tudi mogočni mlaj za tvoj okrogli 80. jubilej smo postavili na tvoji domačiji v želji, še na mnoga zdrava leta.
Pomladni sneg je za trenutek prekril naravo, pa vendar vse kaže na njeno prebujanje. Vse cveti, na poljih bodo vzklile prve rastline, v vinogradih prvi trtni listi. Trava bo postala sočna in zelena, ter privabila na pašo tudi tvoje konje, ki si jih imel tako rad. Zaman se bodo ozirali in iskali svojega gospodarja, kajti težko bodo razumeli, da si nekje daleč stran in da te ni več tukaj. Nihče od nas, niti slutil ni, da se bo tvoja življenjska pot tako naenkrat zaključila.
Hvala ti za ves trud, čas in delo, ki si ga opravil v našem društvu. Počivaj v miru, v objemu suhokrajinskih gričev in v zavetju cerkvice sv. Antona.
V imenu konjerejskega društva suha krajina vsem svojcem izrekamo globoko in iskreno sožalje.
Jole
