Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka je v začetku marca pripravilo proslavo ob 81. obletnici strmoglavljenja močno poškodovanega ameriškega bombnika B-17, ki je leta 1945 zasilno pristal na košenicah pod Gradencem.
9. marca 1945 se je eskadrilja bombnikov 483. bombniške skupine 5. letalskega polka ameriških letalskih sil vračala z bombardiranja v bazo v italijanskem Bariju. Njihova naloga je bila uničiti skladišča goriva v Avstriji blizu Gradca. Med vračanjem so naleteli na močno okupatorsko protiletalsko artilerijo in se skozi »flak« – rafal letečih izstrelkov in artilerijskih granat – prebijali proti domači bazi. Letečo trdnjavo »Je Reviens«, pod vodstvom pilota in poveljnika Edwarda F. Logana, je nemška obramba hudo poškodovala.
S tremi delujočimi motorji od štirih so komaj sledili svoji skupini. Ko jim je odpovedal še tretji motor, so morali zapustiti formacijo. Poveljnik Logan je ugotovil, da bodo po vsej verjetnosti strmoglavili. Vedel je, da je v Sloveniji veliko osvobojenega ozemlja, ki ga obvladujejo partizani, zato se je odločil zapustiti ukazani koridor in letalo usmeril proti Sloveniji. Blizu Gradenca v Suhi krajini jim je odpovedal še drugi motor, prvi pa je začel »kašljati«, zato je Logan posadki ukazal, naj izskoči.
Ker svojega vodje niso hoteli zapustiti, jim je moral zagroziti s pištolo. Potem je tudi sam skočil skozi loputo za bombe – ravno še pravi čas, da se mu je padalo varno odprlo. Krilata lepotica je še nekaj časa letela proti vasi, nato pa se močno nagnila na stran in zavila proti svojemu poveljniku, ki je s padalom ravnokar bolj padel kot pristal na travniku. Tudi njegova »leteča ljubljenka« ga ni hotela zapustiti: malo pred njim je omagala in v spomladanski travi legla k zadnjemu počitku.
Loganova odločitev se je izkazala za pravilno, saj so jih partizani prvi opazili in spravili na varno. Po kurirskih poteh so jih odpeljali v Belo krajino, od koder so z osvobojenega letališča odleteli proti svoji bazi v Bariju na jugu Italije. Vseh deset članov posadke se je srečno vrnilo domov.
S spominskim obeležjem in proslavo ob obletnici dogodka smo želeli obuditi spomin na grozote vojne, pomanjkanje in revščino, ki jih prinese vojna ujma. Res je, da nihče nima nikoli dovolj vsega in da je želja po bogastvu ter moči v vseh nas, vendar ni treba vsega, kar imamo, uničiti zaradi prevelikih ambicij nekaterih nenasitnežev. Vojna je vendarle pogubna za vse!
Besedilo in slike: Miran Jenko
