Nikoli za gotovo ne veš kakšna bo nedelja. Tudi, če je cel teden lepo, se zna v nedeljo vreme skaziti. Tudi, če se cel teden z Boršta vidijo slovenske Alpe, je lahko v nedeljo na Gorenjskem oblačno in z Alpami ni nič. Pa kakšno je, je! Mi hodimo vsako nedeljo po božji poti na Svetega Petra. Ali pa iz Lašč ali Podhoste. Vsako leto za Veliko noč gremo z Mirne gore, kar je poseben izziv, ker je daleč. Gremo, tudi, če prekle padajo. Vsaj letos so padale, ker je žled lomil veje v gozdu, kasneje pa je odjuga postopoma stopila ledeno skorjo, ki je s srhljivim zvokom padala na tla.
Stalni gosti te priljubljene suhokranjske izletniške točke že dalj časa opažamo, da je obisk vedno večji. Ljudje prihajajo iz raznih krajev Slovenije. Sami ali v družbi prijateljev, celo cele skupine planincev številnih planinskih društev se povzpnejo na ta »suhokranjski Triglav«. Pridejo, se posedejo po klopeh, iz nahrbtnikov vlečejo vse mogoče, se preoblečejo v suha oblačila, popijejo kupico čaja, kaj pojedo in se razgledajo po naši prelepi domači dolini. Sprašujejo, kaj vidijo, kje je konec Slovenije, kaj je bilo prej tu, na tem mestu in podobno.
Prej je bila na vrhu hriba postavljena cerkev svetega Petra, ki jo je nekaj dni po koncu druge svetovne vojne dobesedno razneslo. Kar ni pokončal morilski smodnik, je pokril zob časa. Ostal je le spomin, ki pa vedno bolj odhaja v pozabo. Škoda, saj je tudi to del slovenske zgodovine, ki bi jo morali obdržati in s tem pokazati, da smo pravi narod.
Člani planinske skupine Dvor in ljubitelji izletov na našega priljubljenega Petra, smo v letu 2014 povečali zavetišče, postavili drvarnico in razgledno ploščo, obnovili klopi, počistili vrh odvečnih dreves in grmovja, uredili razsvetljavo v samem zavetišču, zavarovali dostop na vrh razglednega stolpa in prav gotovo bo kdo še kaj dodal. Najboljša pridobitev pa je nov »šporhet« na drva s pečico. Tako dobrega krompirja iz pečice še nisem jedel, kot tam gor. Vse, kar je za v »ror« se čudovito speče, dosti bolj kot doma. Ni treba verjeti, pridite in prinesite dobrote za v pečico pa boste sami občutili slastno hrano v prijetni družbi.
V paviljonu je še vedno večnamenski roštilj: kotel za golaž, polento, fižol, roštilj za čevapčiče, klobase, kotlovina za vratovino, meso, čebulo, papriko, paradižnik, palice za natakniti hrenovke in, če imate še malo domišljije, ste lahko tam cel teden.
Ob nedeljah imamo vpeljano dežurstvo. To pomeni, da je nekdo tam, odklene zavetišče, skuha čaj, tudi vino, če ga imate s seboj in skuša biti prijazen. Daš, kar daš, kolikor misliš, da je vredno. Vzamemo vse, tudi prijazno besedo.
Pa niso vsi taki. Eni vzamejo s seboj tudi kaj, kar nujno rabimo za vzdrževanje zavetišča.
Danes je sobota. Me že hudo srbijo podplati!
Miran iz Boršta
