Prostoživeče mačke v Suhi krajini

Zagotovo ste že srečali prostoživeče, “nikogaršnje” mačke, mogoče ste kakšno izmed njih tudi nahranili ali ji kako drugače pomagali, ali pa se, kot žal premnogi, le obrnili stran.
Te mačke niso nikogaršnje: so odgovornost vseh nas. Prostoživeče mačke so večino časa prepuščene same sebi, je pa njihovo preživetje vseeno v veliki meri odvisno prav od ljudi. Hranjenje takih mačk to problematiko na nek način, kljub dobremu namenu, žal samo slabša. Omogoča jim boljše pogoje tako za preživetje, kot za razmnoževanje.
Mačje samičke spolno dozorijo pri 4 mesecih, letno imajo lahko tudi do 3 legla s povprečno 3 do 5 mladiči. To nanese nekje med 9 in 15 potomcev na posamezno mačko letno. Ker pa so te mačke “nikogaršnje” so večinoma odvisne prav od delovanja društev in posameznikov, ki jih hranijo in poskrbijo za njihovo veterinarsko oskrbo: predvsem sterilizacije in kastracije.
Prostoživeče mačke so običajno plahe in nezaupljive do ljudi, kar pri veterinarski oskrbi velikokrat predstavlja izziv. V takih primerih uporabimo ustrezne pasti, t.i. mačjelovke, kletke z vabo – hrano, ki se ob vstopu mačke samodejno zaprejo. Mačke se nato veterinarsko pregleda, opravi sterilizacijo oz. kastracijo, odstrani koničko levega ušeska za označitev ter se jih po okrevanju spusti nazaj v znano okolje.
Občina Žužemberk je konec leta 2021 aktivno in konkretno pristopila k reševanju tega problema s sofinanciranjem kastraciji ali sterilizaciji prostoživečih mačk na območju občine. Kar pomeni, da v kolikor hranite ali kako drugače opazite prostoživečo mačko, lahko pristopite do Društva za zaščito živali Novo mesto (kontakt: Jadranka Meglen, Tinkara Filač) ali žužemberske izpostave Veterine Novo mesto d. o. o., kjer boste pridobili nadaljnja navodila in s tem ogromno pripomogli pri reševanju problematike.

V akciji, ki trenutno še poteka, saj je na voljo še nekaj sredstev, je bilo do sedaj opravljenih 17 posegov in sicer 13 sterilizacij in 4 kastracije. Iz teh 13 mačk, bi lahko v petih letih nastalo skoraj 60.000 potomcev. Včasih se pri delu pošalim in komu omenim, da če imajo pri njih kakšne »vaške« mačke (in vedno so), naj jih pripeljejo, vaščani pa naj prispevajo vsak po 1€ in bo problem rešen. Strošek posameznika, ki pripelje prostoživečo mačko na sterilizacijo oz. kastracijo do porabe sredstev znaša namreč 20 €. Glede na to, da lahko iz ene same mačke v osmih letih nastane več kot 2 milijona potomcev, samo pomislite, koliko življenj lahko za ta znesek rešite.

Mačke, ki so sterilizirane ali kastrirane pa med drugim živijo bolj kakovostno življenje, manj je prenosa bolezni med njimi, manj je ran, poškodb, nesreč, nemočnih mladičkov, pa tudi razdejanja in dretja je v času paritve bistveno manj. Ljudje pogosto verjamejo, da po sterilizaciji ali kastraciji mačka ne bo več lovila miši – to ne drži. Če jih je lovila pred posegom, jih bo lovila tudi kasneje, če jih pa že prej ni, jih verjeno tudi v prihodnje ne bo. Prav tako ne drži, kot sem že nekje slišala, da bo mačk s takimi akcijami zmanjkalo. Temu enostavno ni tako, ker je problematika zelo velika, tako razmnoževanje pa prinese do izjemno velike populacije, reševanja problematike pa se, kljub posledicam, ne lotevajo reševati vsi.
Za zaključek pa bi izpostavila samo še dejstvo, da smo lahko žužemberčani ponosni, da aktivno in s skupnimi močmi, odgovorno prispevamo k reševanju te problematike.

Besedilo: Timoteja Andrijanič, dr. vet. med., Veterina Novo mesto d. o. o.
Foto: Jadranka Meglen