32. Sejem turizma, kampinga in karavaninga Alpe-Adria 2022
Sejem Alpe-Adrija je po dveh suhih koronskih letih iz konca februarja pristal letos na koncu marca, ob koncu pandemije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Na povabilo Turistične zveze Slovenije, smo se z veseljem odzvali na brezplačno predstavitev naše lepe in gostoljubne Suhe krajine. Štiri dni smo predstavljali naše znamenitosti, turistične destinacije in promovirali naš največji dogodek, ki se dogaja na občinski praznik vsako leto sredi julija. To je bil eden prvih dogodkov po družabnem mrtvilu in odsotnosti vseh množičnih dogajanj v Sloveniji in svetu nasploh. Obisk razstavljavcev je bil ugoden, obiskovalcev je bilo veliko, čeprav karavaninga in bolj tehničnih predstavnikov ni bilo niti za vzorec. Na sejmu smo bili predstavniki turizma, kulinarike in lepot naše pokrajine, dobrot domače kuhinje in sadov narave. V dvorani s tehničnimi izdelki so prednjačili izdelki za gospodinjstvo in domače potrebe po oblikovanju tradicionalne slovenske ponudbe. V Kristalni dvorani smo v srednjeveških oblačilih zaplesali nekaj srednjeveških plesov in med maloštevilnimi gledalci poželi velik aplavz in pohvale o našem znanju zgodovinskih kultur in običajev.
Veliko obiskovalcev se je ustavilo ob našem razstavnem prostoru. Veliko obiskovalcev je poznalo naše kraje, čeprav zgolj kot znamenitosti na poti v druge postojanke. Veliko obiskovalcev nam je obljubilo, da pridejo k nam v turizem. Bomo videli. Mi smo pripravljeni na njihov obisk in verjamem, da jim ne bo žal, da so bili tukaj, kjer čas teče drugače.
Sejem Freizeit, prosti čas, Celovec 2022
Na povabilo Združenja zgodovinskih mest Slovenije, smo se drugega aprila letos udeležili sejma za prosti čas v Celovcu. Na razpolago smo imeli pol mize za reklamni material in promocijo naše dežele, po želji pa še dovoljen spontani nastop v »slovenski ulici« v hali št. 4 njihovega razstavišča.
Promocijsko klop smo delili z zgodovinsko Idrijo, zraven pa so bili predstavniki Slovenj Gradca, Kamnika in Ptuja. Idrijčanka je bila v rudarski noši in je z nami, srednjeveškimi plemiči, prispevala slikovito podobo o celotni podobi zgodovinskih mest Slovenije. Na kamniško-slovenjegraški klopi je gospodična odlično obvladala nemški jezik in ji ni bilo težko povedati kakšen stavek tudi v našo prid. Na zadnji klopi je sameval Ptujčan s steklenkami dobre kapljice. Pa ne, da bi se naši severni sosedje ustavljali samo zaradi ptujske vinorodne tekočine. Pogovarjali smo se o vsem mogočem, nekateri so celo potovali mimo Žužemberka in Dvora na morje v nekdaj naš Kvarner.
S seboj smo imeli prenosno ozvočenje s srednjeveško glasbo in smo večkrat na križiščih poti zaplesali nekaj starodavnih plesov. Mimoidoči so nam kasneje priznali, da smo zelo popestrili dogajanje in izrazili željo po srečanju v naših krajih.
Kljub dežju, ki je zunaj neusmiljeno močil trda, s kamnitim gruščem pokrita parkirišča sejmišča, je bilo v dvoranah veliko obiskovalcev. Tudi to je bil prvi sejem po letih mrtvila. Na koronske čase so spominjali le zelo redki obiskovalci v zaščitnih maskah.
Z zanemarljivimi stroški smo predstavili naš del domovine. Upamo, da ni bilo zaman. Tistih nekaj ur, ko smo stali na nogah, ledeni prepih na stojnici in dežne kaplje v laseh nas niso mogli spraviti ob dobro voljo. Če bo še tako, bomo spet šli tja. Ob naših plesih se je tudi obiskovalcem prestavil čas v drugačno dimenzijo.
Miran iz Boršta