Gasilci so te dni zelo obremenjeni. Vsak dan se na številnih krajih po Sloveniji bojujejo s travniškimi požari. Tudi suhokranjski gasilci niso nobena izjema, saj je samo v zadnjih 14-ih dnevih gorelo kar na štirih lokacijah:
- 4. marec: Trške njive v Žužemberku na površini okoli 3000 kvadratnih metrov,
- 11. marec: Mačkovec pri Dvoru na površini okoli 600 kvadratnih metrov,
- 12. marec: Vinkov vrh na površini okoli 300 kvadratnih metrov,
- 15. marec: Mali Lipovec na površini okoli 2000 kvadratnih metrov.
Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro (s hitrostjo več kot 100 km/h). 
Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste.
Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na območjih v oddaljenosti do 100 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno! Posebno previdni pa bodimo tudi na drugih lokacijah.
Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti.
Bodimo previdni pri pomladanskem požiganju starih travnikov in tako sebi kot tudi gasilcem prikrajšajmo prikrajšajmo za težava, ki pri tem nastanejo.
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
