Prelep sončen 13.februar in skupina devetih parkira sredi Ambrusa, nato pa se odloča, v katero smer naj zaokroži ; v levo ali desno. Zmaga levo, torej na Brezov Dol, skozi Bakrc, Višnje, Primčo vas in nazaj na izhodišče. Kar po asfaltu, ni preveč prometa in med klepetom, predvsem pa ob neumornim pojasnjevanjem nekdanjih domačink , Marinke in Jelke, spoznavamo domačo pokrajino. Ustavili smo se pri prijaznih zakoncih Hočevarjevih na Bakrcu, poklepetali, poskusili gospejin češnjevec in si ogledali staro kovačijo gospoda Cirila.
Pogled pritegnejo še zanimive , z modrimi stekleničkami obložene zgradbe. Tu nas je Dušan fotografiral. Žal je ustvarjalec lani tragično umrl. In, ja, tu si je zgradil novo hišo fant z našega konca… Prelepe Višnje so sijale v soncu , pozdravili smo delovnega gradbinca Perka, občudovali lepe, nove hiše , z urejeno okolico. Zaraščene meje čistijo, pokazale so se terasaste njive in že smo v Primči vasi. Tudi ta lepa, urejena in tudi sem je ljubezen pripeljala fanta Boštjana z našega konca…. Ja, upokojenke marsikaj vemo…
Tako, mimo tovarne, nekdanje Rašice, smo v Ambrusu, ob cerkvi sv. Jerneja. Odprta je, ogledamo si jo, ogovorimo mamici s punčkama v vozičkih.., na kavo pa ne moremo. Lokal zaprt. No, od kod ime kraja Ambrus? Po davnem naseljencu Ambrožu…Anica, vsestranska organizatorka, je tokrat morala ostati pri bolni vnučki. Pa drugič.
Zora Može
