Letos sta prvo soboto v oktobru Agrarna skupnost Hinje in Turistično društvo Suha krajina pripravila že trinajsti tradicionalni pohod iz Žužemberka do Močil.
Lani nam ga je korona vzela, letos pa nas je bilo spet več kot petdeset ljudi pripravljenih prehoditi deset kilometrov dolgo pot do cilja. Med potjo se nam je pridružilo nekaj lokalnih pohodnikov, ki so zaokrožili našo množico. Ves čas pohoda smo upoštevali priporočila vlade o ukrepih PCT in nihče se ni na novo okužil. Začeli smo na grajskem trgu pri žužemberškem gradu. Spustili smo se do Krke, nadaljevali čez most in mimo Miklavževe cerkve, najstarejše cerkve v Suhi krajini, poslikane s freskami, navkreber proti Komanci. Tam je bil prvi počitek in malica iz nahrbtnikov. Sledil je spust mimo Velikega Lipja do Lopate, kjer smo spet bili deležni okrepčil, ki so jih pripravili prijazni domačini. Časa je bilo dovolj za ogled podružnične cerkve svete Neže z bogato izrezljanim lesenim stropom. Sledili so naporni koraki v hrib proti Hribu pri Hinjah in Lazini. Vmes so se nam izgubili pohodniki, ki še niso bili v podzemni jami Kanteč skedenc in so mimogrede še smuknili tja. V Hinjah smo jih morali pričakati pri Krnčevi domačiji. Ni bilo težko. Med tem smo se mi posladkali s suho češpljo namočeno v slivovki, ki nam jo je natočil Dušan Papež v paviljonu pred gostiščem. Grizli smo ocvirkovo pogačo, ki je prav dobro padla tja, kamor vedno pade dobra hrana. Tu smo imeli tudi čast, da nas je obiskal župan Jože Papež in z nami odšel v dolino do Močil.
Med potjo smo se ustavili pred rojstno hišo Franka Lauscheta (Lovšeta), ameriškega senatorja, guvernerja Ohia in župana Clevelanda, kjer smo imeli kratek postanek, toliko, da nam je Vlado Kostevc, predsednik turističnega društva Suha krajina, povedal nekaj zanimivosti o tem našem rojaku.
Močile smo dosegli po položni poti na travniku pred dvema kaloma v veliki vrtači pod prostorom za piknike in zabave. Bili smo deležni odlične domače jote, sto vrst piškotov in sladic, šmarnice, vina in veliko drugih osvežilnih pijač. Imeli smo čast uživati v pečenem krompirju iz žerjavice z ocvirki in čebulo, domačemu skeču o modernih časih in prijetnem klepetu s starimi in novimi znanci. Tudi župan Jože Papež nas je pozdravil z nagovorom.
Ko bo te pandemije konec bomo večkrat skupaj kam šli. Ne bomo se ločevali po številu cepljenj, prebolelih virozah in hitrih testih zdravstvenega stanja. Nas, ki hodimo, se virusi itak izogibajo.
tekst Miran Jenko
slike: Miran in Željko
