Naša Suha krajna je dežela, katere geografskih meja niti ne znamo povsem natančno opredeliti. Njena tipična kraška pokrajina preseka občinske meje kar sedmih občin, med drugimi Ivančne Gorice, Trebnjega, Dolenjskih Toplic in Kočevja. Preseneča predvsem z dvolično naravo, saj je suha in hkrati mokra ter s svojo edinstveno kulturno dediščino.
Če bi jo vseeno želeli orisati, bi lahko zapisali, da se Suha krajina začne tam nekje pri Jurčičevi Muljavi, potem pa jo določa širši levi in desni breg reke Krke od izvira do kraja Soteska v občini Dolenjske Toplice. Krka je ena redkih in omembe vrednih površinskih voda v Suhi krajini. Sama omemba Suhe krajine pa že v svojem imenu ponazarja svojo suho kraško naravo.
Kolikokrat ste si Suho krajino že ogledali z mokre strani? Potovanje po reki s čolni od izvira do Hudičevega turna v Soteski si lahko razdelite v večdnevne etape, in videli, otipali, občudovali in doživeli boste od malih do več desetmetrskih sistemov naravnih lehnjakovih pragov različnih višin. Ob tistih največjih boste lahko občudovali številne mline in žage, naselja na obeh straneh reke pa povezujejo številni mostovi.
Na kratko smo vas povabili na najbolj mokro stran Suhe krajine, da jo boste lahko priporočili tistim, ki tega območja še ne poznajo tako dobro. Na spletni strani visitsuhakrajina.si lahko pred načrtovanim obiskom krajev ob dolini Krke preverijo še številne druge znamenitosti na tisti bolj suhi strani pokrajine. Opozorite jih na posebnosti, kot je na primer kapela sv. Jožefa v obliki štiriperesne deteljice, pa na trojno hišico na drevesih na Loki pod Žužemberškim gradom, na cerkvico Svetega Miklavža, ki je zelo močno povezana z avtorjem prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku Primožem Trubarjem in znamenitim slikarjem Janezom Ljubljanskim. Vsem rekreativnim pohodnikom priporočite obisk in vzpon na razgledni stolp svetega Petra pa ogled Hinjskega trojega jezera, in vsaj 250 let starih lip na Brezovi Rebri. Če bodo dovolj radovedni, pa jim le zaupajte tudi tiste manj znane zgodbe. Tudi o tem, kaj zanimivega so Mongoli “pustili” v teh krajih, kje je rojstna hiša prve slovenske Holywoodske igralke in morda še pomen zanimivega kamnitega osamelca z imenom Baba in pa zgodbo o leteči trdnjavi, bombniku B-17, ki je “pristal” na poti iz avstrijskega Gradca v vasi Gradenc. Obiskovalce te prelepe pokrajine spomnite tudi na to, da se lahko na popotovanje po Suhi krajini podajo tudi s kolesom po Rimski poti od Ivančne Gorice do Dvora. Njena trasa poteka daleč od najbolj prometnih cest.
Da bi se bolje orientirali, naj v roke vzamejo tudi novi turistični zemljevid Suhe krajine, ki jih bo pripeljal do številnih znamenitosti. Na njem bodo lahko prebrali pomen in izvor najbolj nenavadnih imen suhokranjskih vasi in se seznanili z ozadjem tragičnega zgodovinskega dogodka, ki ga opisuje pesnitev Ropot v Žužemberku, ki jo je zapisal stiški menih Janez Faitan.
Pa brez skrbi. Suho krajino si popotniki, vaši prijatelji in gosti iz drugih koncev Slovenije in tujine lahko ogledajo tudi brez turističnega vodnika. Številne znamenitosti so opremljene z možnostjo, da si sami predvajajo avdio vodiče z vsebino, ki ni objavljena in zapisana nikjer drugje. Prijatelji in obiskovalci iz drugih dežel bodo lahko poslušali avdio vodiče v angleškem jeziku, najmlajši pa imajo na voljo posebne, otroške različice vodičev, ki jih je prav zanje spesnil suhokranjski škrat Suhec.
Če smo začeli z vodo, moramo omeniti tudi grad. Tako kot v enem od najbolj znanih turističnih krajev v Sloveniji sta tudi v Žužemberku zelo povezana voda in grad. Tudi po gradu se lahko popotniki sprehodijo sami ali v družbi in se s pomočjo avdio vodičev seznanijo z bogato zgodovino gradu. Ne pozabite jih opozoriti tudi na novo interaktivno grajsko pustolovščino o čarobnici Mici, katere zgodba je postavljena v davno leto 1639. Zaupajte jim, da je v neposredni bližini gradu hrib, imenovan Klek. In tudi na žužemberškem Kleku naj bi se, podobno kot na drugih Klekih, redno zbirale čarovnice. In na teh svojih srečanjih so iz zlobe ali nevoščljivosti rade ušpičile tudi kakšno coprniško. In to predvsem v škodo bogaboječih prebivalcev Žužemberka, saj naj bi jim njihove čarovnije povzročale veliko škode in gorja. O tem, kako so čarovnice s Kleka povezane s čarobnico Mico, pa bodo ugotovili v igri pobega sami.
Bodite tudi vi promotorji Suhe krajine in povabite svoje prijatelje in znance ter naključne obiskovalce naj doživijo, raziščejo in kulinarično preizkusijo ta čudoviti del Slovenije.
In še to. Turistična destinacija Suha krajina nastaja v okviru LAS operacije z naslovom Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).
