Letos je Ekološka-turistična kmetija Vesela vas izpeljala že drugi pohod šestih občin za praznik Dan državnosti na Veselo vas, na Sela pri Ajdovcu. Moto prireditev na Veseli vasi je »vesel duh v zdravem telesu«, zato tudi pohodi iz številnih obrobnih krajev, ki objemajo to prijazno vasico z izjemnim razgledom po celi Suhi krajini. Domiselni gospodar je dal nametati dober meter in pol skal vrh parcele, da ima najvišji del Vesele vasi točno 500 metrov nadmorske višine. Razgled pa je enkraten tudi brez tega dodatka.
Pohodniki iz Žužemberka smo se zbrali malo pred deveto uro pred gradom. Tam smo se spoznali, malo poklepetali in krenili na pot. Bilo nas je 9, mešana družba, a kot se je pokazalo med potjo, smo bili vsi dobri hodci.
Iz Žužemberka smo zavili proti Zafari in po stari rimski cesti odšli proti Trebči vasi. Skoraj kilometer pred Trebčo vasjo smo jo pri kapelici mahnili na levo, po kolovozu, mimo travnikov do ceste, ki se pred sankami (žleb na Google map) priključi na glavno cesto Dvor – Lipovec. Malo asfalta pod noge, malo pogovora za dušo, malo okrepčila iz nahrbtnokov in že smo bili na križišču glavne ceste proti Lipovcem in makadamu proti Talam. Kratek postanek, pijača iz nahrbtnikov, kratek bla, bla in naprej, po makadamu v hrib. Kmalu se na cesti pojavi napis, da je to gozdna pot in je hoja po njej na lastno odgovornost. K sreči je naravnost naprej kolovozna pot in mi smo krenili po kolovozu. Prišli smo v Tale, vinogradniško naselje. Nekaj pohodnikov je med potjo med vinogradi spoznalo posamezne trte, celo po imenu! Meni, ki mi je šmarnca kraljica, se tudi snajalo ni, ali bodo te zelene bunkice tinkton, rizling, frankinja, ali morda šampanjec. Drugi, ki nismo taki vinorodniki, smo se posladkali z divjimi češnami, katere pa občasni prebivalci Tal sploh ne obirajo. Nam so bile dobre. Sestop v Mali Lipovec in po asfaltni cesti v Srednji Lipovec in po spodnji poti na Sela. Vinograd, vinograd, hram, vikend pa spet vinograd, žeja v grlu, švic po hrbtu, spet en hram, vinograd, pa nikjer nikogar, ki bi nas povabil pit. Končno se pojavi prijazna gospa, nas kliče, ponuja pijačo, a večina nas je že bila izven dosega njenega klica. Žal, saj bi nam dobra kapljica dala dodatnih moči za v hrib proti podružnični cerkev sv. Miklavža na Selih pri Ajdovcu. Prečkali smo glavno cesto in se zajedli v hrib naravnost na Veselo vas. Hodili smo dve uri in pol pa še počivali smo vmes.
Pohodniki smo zaslužili eno pijačo na hišni račun. Pivo, vino, cviček, špricer, voda, soda, čaj in sok, morda še kaj, vse smo prijazno sprejeli, saj smo bili že kar dobro dehidrirani. Veselje se je vrnilo v naša telesa in pogovor z dugimi udeleženci prireditve iz Dolenjskih Toplic, Mirne Peči in Straže, nekaj domačini je stekel pa tudi golaž je zadovoljil našo lakoto.
Nekje ob 12. uri nas je gospodar Vesele vasi pozdravil, se nam zahvalil za udeležbo in nam najavil program današnjega dne. Nagovor udeležencem sta imela tudi naš župan Franci Škufca in župan Mirne Peči Andrej Kastelic. Ob njunih govorih sem se počutil tudi jaz za hudo pomembnega in pijača mi je šla še posebej dobro v slast.
Zabavni del so začeli Mladi upi. Mladi glasbeniki, cela vrsta violinistov in pevcev in kitarist, glasbene šole Grosuplje. Super nastop, mi je bil zelo všeč. Luknjo v nagovoru manjkajočih pričakovanih županov je zelo dobro zapolnila Vesna Zarabec s svojim virtuoznim igranjem harmonike, kar je bilo veliko bolše od napovedanega nagovora napovedanih županov. Potem pa se je nadaljevala veselica z radijem Veseljak, kjer sta nas zabavali priznani Veseljakovi voditeljici Janja in Barbara ter ansambla Namig in Nebo. Žurka v popoldan, večer in noč, mi pa domov.
Ob treh popoldne smo jo odklepetali domov. Dve mladenki smo pustili za dežurstvo. Žurka je ostala za nami. Med potjo pa veliko češenj. Pravijo, da je moja šmarnica dobra a jo je potrebno piti počasi, ker je ni več veliko.
Miran iz Boršta
