Kulturno društvo Dvor je na soboto, 28. marca 2015, obeležil svojo 60 leto delovanja. Letnice malo strižejo! Vzrok za to je upanje, da kraj le dobi nazaj v uporabo večnamensko dvorano, ki je bila zaradi neustrezne požarne urejenosti zaprta konec leta 2011, s strani požarnega inšpektorja. V Sloveniji vse terja čas, da pa se stvari kot je ta ne uredijo v času treh let pa je »čudno«…Prireditev smo tako izpeljali v prostorih EPC železolivarne na Dvoru, kjer sta nam Stanko in Stanka Novinc, gostoljubno odstopila večnamensko dvorano v uporabo. Prečudovit ambient je pričaral čudovito vzdušje, ki so ga dopolnili s svojimi nastopi talenti, ki jih premore Dvor z okolico. Mešani pevski zbor Dvor, Kvintet Dvorjani, učenci 3. in 4. razreda Podružnične šole Dvor, mladi igralski navdušenci ter ljubiteljska literata. V sliki in besedi smo se sprehodili skozi zgodovino društva, ki ni skromna!
Dosedanje delovanja društva, popisano v nadaljevanju, je povzeto po zapisnikih z občnih zborov Kulturnega društva, javnih objavah v Dolenjskem listu ter drugi dokumentaciji, ki so jo in jo še hranijo tako bivši kot današnji predsednik društva.
Da bi lažje razumeli okoliščine je potrebno vedeti, kako so Dvor videli v letu 1954. Tako sledi zapis, ki je del članka Dvor nekoč in danes, objavljenega v Dolenjskem listu, z dne 3. 9. 1954.
Dvor je prijazna vas ob cesti Novo mesto – Ljubljana, od katere je oddaljen 55 km, od Novega mesta pa 20 km. Z Dvora vodi cesta tudi v Kočevje, skozi Suho krajino pa v Dobrepolje in v Ajdovec. Vas leži na levem bregu Krke, zato pozimi divja tu precejšnja burja. Za promet z bližnjimi kraji so si ljudje zmeraj želeli, da bi bila železniška proga iz Straže skozi Sotesko podaljšana do Dvora in Žužemberka. Za osebni promet je poskrbljeno, ker je kraj povezan z Ljubljano, Novim mestom in Dobrepoljem z avtobusno progo. Kraj ima občino, štirirazredno šolo in uspešno delujočo zadrugo. Dvor in okoliške vasi se v glavnem preživljajo s kmetijstvom, pobočje hriba Vinkov vrh pa rodi tudi vino, čeprav bolj kislasto. Mnogi kmetje si služijo kruh še z vožnjo lesa in oglja v Stražo. Razen nekaj obrtnikov ima Dvor na bližnji Jami tudi lesno industrijo…. No tako so Dvor videli in živeli v letu 1954.
Drugi časi, drug družbeni red… vendar je v ljudeh vrela želja po kulturi, predvsem pa želja po druženju ob pesmi in igri, ki je pripeljala do tega, da so 26. februarja 1954 ustanovili Kulturno društvo: Kulturno umetniško društvo Stane Rozman Dvor. Lično zapisani zapisniki z občnih zborov, opisujejo takratno aktivno delovanje društva. Ob ustanovitvi je imelo društvo tri sekcije:
- Dramsko sekcijo, ki je štela 45 članov. Vodil jo je Alojzij Brkopec, režiserka je bila Danica Manfreda.
- Pevsko sekcijo z 39 člani je vodila Terezija Kulovec.
- Godbeno sekcijo z 12 člani je vodil Mirko Repar. Poimenovali so se Jazz.
- V KUD so vključili tudi knjižnico, katero je na začetku vodila Marija Gal, kmalu zatem pa je to vlogo prevzela Anica Fabjan.
Godba je imela lastna glasbila, ki jih je prejela v dar. Boben in klarinet jim je podarilo gasilsko društvo, harmoniko pa jim je podarila občina.
Prva prireditev v organizaciji kulturnega društva je bila izvedena za praznik dela leta 1954.
Težave je imelo tedaj kulturno društvo s prostori. Za dvorano so uredili staro garažo in postavili majhen oder. Manjkale pa so jim kulise. Ker pa je bila na Dvoru v tistem času lepa sloga med organizacijami in ker sta občinski odbor in kmetijska zadruga podpirala kulturno življenje, je imelo novo ustanovljeno društvo vse možnosti za uspešno delovanje.
Financirali so se z oddajo glasbil in drugega inventarja v najem, članarino, dohodkom od prireditev in s podporo podjetij, zadruge itd. Prav tako pa je bil vir prihodkov društva tudi oddajanje dvorane v najem, ki je bila po pogajanjih s takratno občino, predana v upravljanje kulturnemu društvu.
Prav tako je imelo kulturno društvo v občinski hiši svojo sobo, v kateri so imeli knjižnico, seje upravnega odbora in vaje posameznih sekcij.
Kulturno društvo je v okviru svojega delovanja organiziralo kulturne prireditve, gostili so potujoči kino ter dramske skupine iz okolice, prirejali bralne večere in šahovske igre, organizirali šahovski krožek, predavanja… Spodbujalo je kulturno delovanje mladine in mlajših otrok. Ker so bili v veliki meri za aktivnosti odgovorni učitelji, ki so takrat poučevali na Dvoru, so se člani in odgovorni posamezniki zelo menjali. Seveda pa je bilo v kulturno društvo vključenih tudi mnogo domačinov, ki so plodno prispevali k razvoju in aktivnosti društva.
Najbolj plodna leta je imelo društvo v času od 1957 do 1963, ko je društvo vodila Majda Levstik. Pod njenim vodstvom je bilo uprizorjenih nekaj lepih iger, ki so bila predstavljena tako na domačem odru kot na gostovanjih. Gospo Majdo sta Zora in Franc Može obiskala v marcu v domu starejših občanov v Črnomlju, kjer preživlja svojo jesen življenja.
Njen spomin na tista leta je izredno lep. Spominja se svojih sodelavcev Danice Manfrede, s katero sta skupaj uprizorili marsikatero dramsko igro, nepozabne učiteljice Rezke Kulovec in seveda gonilni sili godbene sekcije, domačina Mirka Reparja in Staneta Kocjančiča. Ob podpori krajevnih občinskih funkcionarjev, ki so bili nadvse naklonjeni vsestranskemu razvoju kraja, je delovanje društva podpiral tudi takratni ravnatelj šole Slavko Kržan.
A nobene igre nebi bilo, če ne bi bilo igralcev. Igre: Razvalina življenja, Svojeglavček, Matiček se ženi, Sneguljčica, Pepelka in druge so uprizorili tako starejši člani društva Slavko Grum, Edo in Silva Legan, Niko Željko , Ahacij Murn, Lojze Canjko, ki so bili jedro ekipe odraslih. V igrah pa je nastopala tudi nadobudna šolska mladina.
Obdobje od leta 1963 do 1985 je bilo sivo obdobje Kulturnega društva. Kar pa ne pomeni, da se v kraju ni nič dogajalo. Pobudo je v tem obdobju prevzela mladina, ki je organizirala razne dogodke, plesne vaje, ohranili pa so tudi knjižnico.
Društvo ponovno aktivno zaživi v 80-tih letih pod imenom Kulturno društvo Dvor. V okviru kulturnega društva se organizira leta 1985 vaško pustovanje, ki na plano privabi ves kraj z okolico. Spomini na ta dogodek so med domačini še zelo živi.
Ponovno se je prebudila želja po igri in igranju. Pod vodstvom Nežke Primc in Zore Može sta se na odru stare dvorane odigrali dve igri.
Društvo se je počasi prebujalo in postajalo vse bolj aktivno. Pod vodstvom predsednikov društva, Slavka Mirtiča, Zore Može, Franca Možeta ter sedanjega predsednika Bogdana Murna se je do danes zvrstilo tako veliko, da je v nadaljevanju povzeto le pomembnejše.
Leta 1988 se v okviru Kulturnega društva izda Glasilo Kulturnega društva Dvor. 26.4.1988 izide prva številka glasila, ki se je imenoval Fužina. Uredniški odbor glasila so na začetku predstavljali: Jožica Legan, Slavko Mirtič, Dijana Pečjak, Nežka Primc in Zora Može. Glasilo je izhajalo 10 let. 7. maja 1998 pa je izšla zadnja številka. Fužina je bila glasilo kulture in dogajanja v kraju.
Ob 200 letnici ustanovitve železarne na Dvoru, so 8. junija 1996 v okviru kulturnega društva organizirali slovesnost v počastitev tega jubileja.
Na pomembnost tega obdobja, predvsem pa na kulturno dediščino, ki je ostala, sta nas opozorila ga. Meta Matijevič ter g. Matija Žargi, ki sta v okviru Dolenjskega muzeja Novo mesto pripravila razstavo o dvorskem železolivarstvu. Sočasno pa je s strani režiserja in pisatelja g. Marjana Marinca, ki je veliko časa preživel v naših krajih, saj je imel počitniško hišico v Trebči vasi pri Dvoru, prišla ideja, da bi svojo zbirko železolivarskih predmetov, ki jih je več let zbiral po Dvoru in okolici za stalno razstavili na Dvoru. G. Marjan Marinec je Kulturnemu društvu Dvor zapustil svojo zbirko z namenom, da bo razstavljena v muzeju na Dvoru, ki naj bi bil v Lončariji. To se do danes zaradi drugega interesa peščice ljudi še ni zgodilo.
Kljub svoji majhnosti pa je ta Suho kranjska vas premogla tudi marsikatero pomembno ime. Eno izmed njih je bil Dr. Fran Bradač, klasični filolog in prevajalec, ki je bil rojen v hiši na Jami pri Dvoru. V njegov spomin je, 8. julija 1997, Kulturno društvo Dvor, v sodelovanju s PŠ Dvor, OŠ Žužemberk ter Mestno občino Novo mesto priredilo kulturno prireditev ob kateri je bila odkrita spominska plošča v njegov spomin.
V začetku novembra 2000 je bil slavnostno odprt večnamenski poslovni objekt v središču Dvora. V tem objektu je bila tudi nova dvorana in prostori za delovanje raznih društev in organizacij. Dvorana je služila svojemu namenu do leta 2012, ko jo je zaradi neustrezne požarne urejenosti zaprl požarni inšpektor. Vse do danes se zadeva še ni uredila. Kot brezdomec kultura na Dvoru išče svoj hram pa ga ne najde. Tako so vsa društva, šola in vsi krajani, prisiljeni iskati nadomestne lokacije. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki jim kultura, družbeni razvoj kraja pomenijo več kot le osebna korist. Zato bi se na tem mestu tudi v imenu KD zahvalil g. Novincu za njegovo gostoljublje in pripravljenost za sodelovanje.
Letos svoj 15 jubilej praznuje tudi pevski zbor, ki deluje v okviru kulturnega društva Dvor. Svoj prvi nastop je pevski zbor imel decembra 1999, ko je na srečanju starostnikov in silvestrovanju upokojencev na Dvoru, zapel pesem Tja čez Suho kranjske griče. Mešani pevski zbor pod vodstvom g. Franca Može je že v samih začetkih svojega delovanja požel veliko uspehov. Svoje uspešno delovanje je nadaljeval tudi pod taktirko g. Aleša Makovca ter g. Robija Kohka. Zbor sedaj že 7 let vodi ga. Marjana Dobovšek. Aktivno nastopa doma in po slovenskih krajih, njihova pot pa jih je povedla tudi že čez meje v sosednjo Hrvaško.
V zboru pa je tudi nekaj mož, ki jih je močna želja po petju pripeljala do ustanovitve kvinteta Dvorjani, v zasedbi: Bogdan Murn, Brane Meglen, Martin Blatnik, Primož Legan in Matej Hren.
V letu 2006, so se Jadranka Meglen, Valerija Vidmar in Vesna Može, z namenom zagotoviti nekaj dogajanja tudi za najmlajše, odločile organizirati pustno rajanje. Letošnje leto je bilo organizirano tako že 9-to pustno rajanje, ki ga otroci vsako leto steška pričakujejo. Iskrice sreče v očeh otrok ter nasmeh na obrazu staršev pa organizatorkam dajejo zalet za naprej.
V istem letu je na plodna tla ta istih organizatoric padla tudi ideja ge. Zore Može, ki je ob jubileju, 90 let rojstva duhovnika in pisatelja Janeza Kmeta, ki je služboval v sosednji fari Ajdovec, predlagala, da se jubilej obeleži s kulturnim dogodkom. Na tiho nedeljo smo izpeljali že 9-ti pohod v spomin na gospoda Janeza Kmeta, v sodelovanju s Planinskim društvom Novo mesto. V spomin na gospoda Janeza Kmeta pa je sv. mašo daroval gospod Janez Zaletel…
Napisala: Vesna Može
Foto: Jadranka Meglen
