Veliko nas je, ki nas že od nekdaj privabljajo hribi, planine in gore. Sv. Peter je blizu in naš, zato ima poseben čar, vendar pa nas srce vedno znova vleče še kam višje in višje. Ali, kot je zapisal naš veliki poet Simon Gregorčič:
Pod trto bivam zdaj
v deželi rajskomili,
srce pa gor mi sili
nazaj v planinski raj.
In tako smo se napotili na »Avstrijski Triglav«, Veliki Klek, oziroma Grossglockner. S svojim, od Triglava skoraj kilometer višjim vrhom (3798) vsekakor predstavlja izziv za slehernega planinca. Zbralo se nas je pet, nekateri za svoj prvi, drugi za svoj ne vem kateri vzpon nanj. Trije Suhokranjci, dva iz sosednje občine. 20. 8 smo se namenili priti do koče pod vrhom, da bi naslednje jutro krenili proti vrhu. Pa se je pokazala prilika, in smo vrh osvojili kar isti dan, tako da smo ga v poznem popoldnevu imeli čisto zase. Pogled na vse strani se je zaradi meglic na trenutke odpiral, nato zapiral in spet odpiral. Kot bi nam nekdo sporočal, da je to posebno blagoslovljen kraj in pogled z njega poseben dar. Ob spustu so marljivi vzdrževalci poti tik pred nami čistili in popravljali pot. Prav za nas, se je zdelo. Korak z derezami je bil zato trdnejši in varnejši. Res lep občutek, ko se vrneš z vrha in se zaveš, da te gora ni zavrnila, ampak te je sprejela. Imeli smo nekaj težav z višino in redkim zrakom, pa smo na to, ko smo ob večerji nazdravili na uspešen vzpon, čisto pozabili. Spanje na nadmorski višini 3450m je drugačno od običajnega, zato počitek kljub utrujenosti ni bil najboljši. Skozi odprto okno spalnice je že pred svitom veter naznanjal mrzlo in vetrovno jutro. Še precej pred zarjo so ravno mimo našega okna že začele škripati dereze na nogah planincev, ki so se namenili zjutraj na vrh. Mi pa smo čar vrha že nosili v sebi. Zajtrk tam gori postrežejo zgodaj, zaključi se ob 6:30. Takrat so prvi že na vrhu. V čisto sončnem jutru smo njim in vrhu pomahali v slovo, in se odpravili v dolino.
Čudovito vreme, krasna ekipa, uspešen vzpon. Ko si pri avtu raztovoriš težak nahrbtnik in snameš gojzarje, se res oddahneš in prepustiš prijetnosti občutkov. Še jih bomo iskali in tudi našli tam gor na vrheh. In v Sloveniji jih imamo veliko, zato se vsekakor vračamo k njim.
Jože Pečjak
