Na Dan samostojnosti in enotnosti oz. včasih bolj poznano kot Štefanovo, nekaj Dvorjanov že tradicionalno, 19. leto zapored, hodi na Frato. Letos smo se povabilu odzvali še nekateri člani Planinske skupine Dvor in nekaj drugih ljubiteljev pohodništva in se pridružili pohodu.
Na izhodišču pri Blatnikovem hramu na Dvoru se je na prijetno sveže sončo jutro zbralo 17 pohodnikov različnih starosti. Odpravili smo se proti Vinkovemu vrhu po stezici skozi gozdiček. Škripanje pod nogami in belina jutranje zmrzali nas je spomnila, da smo sredi zime, čeprav najmlajši med nami ne pomnijo snega ob Božiču. Do kapelice v vasi smo se že dodobra ogreli, saj je bil za nami največji, predvsem pa najhitrejši vzpon celotnega pohoda. V zaselku Skopice, kamor smo nadaljevali pot, so nas domačini povabili na tople napitke in sladke prigrizke. Prijaznemu povabilu smo se z veseljem odzvali. Pot smo nadaljevali skozi Srednji Lipovec in naprej mimo pašnikov v vinsko gorico Boršt, kjer nas je čakala naslednja postojanka z različnimi dobrotami na domačiji našega pohodnika. Nebo brez oblačka in čudoviti razgledi, ki so segali vse do Kamniških in Julijskih Alp z našim očakom Triglavom na čelu, so nam resnično polepšali dan in napolnili z energijo. Iz Boršta smo po nekoliko manj uhojeni poti skozi gozd povzpeli do Ajdovca, od koder je sledil le še spust proti vedno bolj prepoznavnemu domu na Frati. Na poti nas je dohitela konjenica slokih konj z dekleti v sedlih, ki so elegantno prijezdili iz Globodola. Ob tem smo se spomnili, da je Štefanovo dan, na katerega marsikje ohranjajo običaj blagoslova konj. Plemenite živali kot so konji, ki človeku že stoletja služijo kot prijatelji in pomočniki, si prav gotovo zaslužijo posebno pozornost. Ko smo prispeli do doma na Frati, smo bili presenečeni nad množico obiskovalcev, večinoma pohodnikov. Pripešačili so iz različnih smeri: Mirne Peči, Prečne, Straže, Rdečega Kala, skratka iz vseh smeri, nekateri že tradicionalno, drugi pa prvič. V domu oz. pred njim smo si privoščili tako ali drugačno okrepčilo, predvsem pa izmenjali praznične in novoletne želje z znanci, ki so izkoristili dan za gibanje v prijetni družbi.
Po daljšem počitku smo se odpravili nazaj proti izhodišču mimo cerkve in gasilskega doma v Ajdovcu do Srednjega Lipovca, kjer smo se vrnili na isto pot kot zjutraj. V zgodnjih popoldanskih urah smo se vrnili na izhodišče in si obljubili, da se ob letu osorej ponovno pridružimo 20. pohodu na Frato. Verjamemo, da boste z nami tudi tisti, ki letos še niste vedeli za tradicionalni pohod iz Dvora na Frato.
Valerija Vidmar
