Bled, slovenski turistični biser, gosti vsako leto številne kulturne in umetniške skupine, posameznike in zvezde estrade iz vse Evrope.
V začetku junija so letos pripravili sredneveške dneve z gosti, med katerimi smo bili tudi mi, srednjeveška gospoda z našega gradu Žužemberk. Iz prostora, kjer smo ustavili našo jekleno kočijo, smo se v povorki počasi pomikali proti gradu in med potjo prav po gosposko pozdravljali maloštevilne turiste. Na zgornji ploščadi gradu, je bilo turistov več, ki so nas pričakali z aplavzom in prijaznimi pogledi. Sprejeli so nas domači vitezi z namišljenim Gašperjem Lambergarjem, prav po gosposko in nam dovolili odplesati nekaj srednjeveških plesov. Vitezi z Bleda so uprizorili mečevanje. Boje z enoročnim in dvoročnim mečem, z dvema mečema in ščitom tako silovito, da so se iskre kresale ob udarcih železa ob železo.
Spet smo bili na vrsti mi in se predstavili kot Seisenbergensis Tumultus (Žužemberski ropot), z odlomkom srednjeveške pesmi o našem gradu. Predstavili smo naš turistični program in povabili goste na Trške dneve, mesec kasneje pri nas, v Suhi krajini. Spet smo odplesali nekaj srednjeveškega. Sledili so domačini z Bleda s svojimi plesi, potem pa so Veronika, Eva in Sara zapele nekaj srednjeveških pesmi, prevedenih v naš moderni jezik. Nakar smo spet zaplesali nekaj plesov. Začelo se je mračiti in domači glumači so predstavili igre z bruhanjem ognja in požiranjem gorečih bakelj.
Dan smo zaključili z enolončnico in prijetnim pogovorom z domačo gospodo. Obljubili so, da pridejo s svojim programom k nam in nam popestrijo naš občinski praznik. S tem smo našo Suho krajino približali Sloveniji in jim dali vedeti, da imamo tudi mi kaj pokazati.
po spominu spisal: Miran iz Boršta
naslikal v barvah: Miran Mihevc
