Turistično društvo Suha krajina smo v začetku avgusta sodelovali na srednjeveškem sejmu v Čakovcu. Imeli smo dva nastopa in odplesali naš železni srednjeveški program plesov.
Čakovec leži na severu Hrvaške blizu meje s Slovenijo in Madžarsko. Prvi grad je pozidal grof Dimitrij Čak, po katerem je dobilo ime tudi naselje ob gradu. Grad je menjal veliko lastnikov, doživel več predelav, leta 1405 pa je kralj Sigismund Luksemburški prodal grad in Medjimurje v dedno last celjskemu in Zagorskemu grofu Hermanu II. za 48.000 dukatov. Po smrti Ulrika II. leta 1456, grad spet menjava lastnike. Leta 1546 je Cesar Ferdinand I. Habsburški za zasluge v bojih s Turki dal Čakovec in Medjimurje Nikoli Šubić Zrinskemu, ki je 1542 njegovo vojsko rešil pred Turki pri Budimu. Od takrat se grad imenuje tudi Stari Grad Zrinskih. Kasneje grad spet menjava lastnike, dva huda potresa pa sta ga skoraj v celoti porušila. Grad in obzidje so delno obnovili, zdaj pa je tam Medjimurski muzej.
Na sejmu so sodelovali ljubitelji srednjega veka iz Hrvaške, Slovenije, Slovaške, Italije in Madžarske. Pripravila ga je Turistička zajednica grada Koprivnice in je bil za nas priprava za Renesančni festival v Koprivnici, ki bo konec avgusta. Sodelovali so obrtniki in krošnjarji z renesančno robo, zabavljači in vitezi. Za starimi drevesi, nedaleč od grajskega jarka, pa so se odvijala novodobna dogajanja s čevapčiči, bižuterijo in lunapark za otroke in najstnike. To je bil del njihovega tradicionalnega večdnevnega dogodka Porcijunkulovo, ki je sejem obrti in verski praznik Angelske Gospe. To je največji turistični dogodek na severu Hrvaške. Zato so bili v tem delu mesta obešeni številni odprti dežniki. Niso dosti pomagali, saj je bil zvečer dan prej tukaj pravi vihar, da je: »šotore podiral in jim štrike trgal«, je rekel Baron iz Muretincev pri katerem smo bili gostje v njegovem taboru.
Bili smo tam en dan in prišli domov okrog polnoči. Našim srednjeveškim prijatreljem smo morali obljubiti, da se čez tri tedne spet vidimo v renesančni Koprivnici. Prav, se vidimo!
besedilo in slike: Miran Jenko