Hoja po svežem zraku za zdravo telo je moto aktivnih upokojencev, ob tem pa še paša za oko, saj je cilj pohodov vedno kaj lepega in zanimivega. Ker čas tako hitro beži, je treba čimprej in čimbolj izkoristiti dane možnosti. Tako smo se pohodniki odzvali na povabilo Kmetove Anice, da se dobimo pri Rezlju, 11.1.2023, ob 8. uri, za pohod na izvir Krupe.
Obetal se je sončen dan z mrzlim jutrom. Prešteli smo se in med rednimi pohodniki jih je to pot kar nekaj manjkalo. Napolnili smo avtomobile in se odpeljali. Izvir reke Krupe je ena najbolj obiskanih točk v Beli krajini. Reka Krupa izvira v vasi Krupa, ki je od Semiča oddaljena štiri kilometre v smeri proti Gradacu in prihaja na površje v močnih kraških izvirih izpod 30 m visoke in 50 m dolge skalne stene. Pod njo je 7 m globoko izvirno jezero, ki nas je očaralo s svojo smaragdno barvo. Po okoli 3 km se Krupa izliva v reko Lahinjo. Reka Krupa je bila do onesnaženja leta 1983 mišljena kot edini primerni vir za regionalno zajetje. Leta 1997 pa je bila reka Krupa z varovanim območjem razglašena za naravni spomenik in območje Natura 2000. Po ogledu izvira in ogledu okolice smo prečkali Krupo po domiselno zgrajenem lesenem mostu na jeklenih vrveh in na drugi strani nadaljevali pot ob strugi reke. Rečno območje je bilo poseljeno že v obdobju prazgodovine, o čemer pričajo najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas in edina znana poleolitska jamska ostaja v Beli krajini, Judovska hiša. To smo si tudi ogledali, žal so jaslice, ki so bile tam postavljene, že pospravili. Na pol poti smo se malo okrepčali, nato nadaljevali pot po gozdni poti do razvalin gradu Krupa iz 16. stoletja, nekdaj mogočne stavbe, ki so jo leta 1942 požgali partizani. Poleg stojijo tudi razvaline grajske kašče.
Lepo sončno vreme nas je dodobra razvedrilo in pred odhodom so kot navadno najbolj prizadevni poskrbeli za pecivo in pijačo. Minil je prijeten dan ob klepetu in doživetih zanimivostih. Seveda smo pohod zaključili ob kavi pri Rezlju.
Zapisala: Bronislava Repar
Fotografije: Dušan Vidmar
