Ko je preteklo nedeljo dekan g. Vidmar pri maši povabil zainteresirane župljane, da se mu pridružijo v zapuščeni kočevarski vasi pod Sv. Petrom, si najbrž ni mislil, da nas bo toliko. Na vrhu vasi Smuka se nas je zbralo čez 50, in v 15 avtih smo nato krenili do 5 km oddaljene vasi.
No, to so samo zaraščene ruševine okoli 30 his, ki do sedaj niso bile dostopne. Bile so v “obori” ograji, ki je obdajala ogromen pas gozdov, v katerih so pravzaprav gojili divjad za plačan odstrel.
G. Vidmar je odličen vodič, saj je iz domače vasi hodil pomagat sosedom gor kosit, pa na češnje, ki jih je še sedaj poleg tepk, orehov in sliv veliko. Poznal je zadnja prebivalca Binklja, od kuharice zadnjega župnika Žnidaršiča mu je uspelo dobiti nekaj fotografij, ki jih je fotokopiral in jih nam razdelil. Pokazal nam je, kje je bilo župnišče, vodnjak v dolini, ki nikoli ne presahne in pa seveda ohranjen pokrit zvonik na hribčku. To je ostalo od fare Sv. Matije, drugo pa so celo kuhali za apno.
Fotografirali smo se, zmolili, šli tudi do kapelice, ki jo je nekdo pred več leti zaščitil, da ni razpadla in seveda prisluhnili številnim podrobnostim, ki jih je povedal g. Vidmar. Kot študent je namreč o tej fari napisal seminarsko nalogo. Zahvalili smo se mu ob tihi zelji, da bi tako poučno nedeljsko popoldne še kdaj ponovili.
Zora Može, foto: Dušan Vidmar
