Sredi novembra so se letos napravili prav lepi in topli dnevi. Tudi v visokogorju ni bilo snega in Andrej je predlagal planinski izlet na Mojstrovko. Ni nas bilo potrebno prositi. V torek, 10. novembra smo se zjutraj odpeljali na Vršič, 1611m visoki najvišji slovenski cestni preval. Povezuje Gorenjsko s Trento. Gradili so ga vojni ujetniki med prvo svetovno vojno, predvsem Rusi. Prvi sneg leta 1916 je zapadel šele marca. Bilo ga je toliko, da se je z Mojstrovke utrgal plaz in pod seboj pokopal, uradno 200 do 300 delavcev, neuradno pa kar okoli 600; predvsem ruskih ujetnikov. Na žrtve tragedije priča Ruska kapelica, zgrajena med Mihovim domom in Kočo na Gozdu. Sam Vršič pa je 1737 m visoka gora, ki se nahaja med Poštarskim domom in Tičarjevim domom.
Mi smo se s prelaza zagnali v hrib proti Mojstrovki in Slemenu. Po kakšni uri hoje smo prišli do Slemenove špice 1911m. Od tu je lep razgled v dolino Ponc, dolino Pišnice, proti Jalovcu in Mojstrovkam. Vrnili smo se del poti do križišča in krenili proti Hanzovi zavarovani plezalni poti na Malo Mojstrovko, ki je speljana preko severne stene Mojstrovke. V Planinskem vestniku je leta 1928 pisalo: »Pot je drzna, a ves čas skrajno zanimiva, morda najlepša v naših planinah. Menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, na vsak korak kaj novega, nepričakovanega«. Ivan Vertelj– Hanza se je rodil 24. novembra 1896 v Trenti. Bil je
plezalec, gorski vodnik in reševalec, graditelj planinskih poti zlasti v visokogorju, oskrbnik planinskih postojank. Po njem je poimenovana naša pot in tudi pot od Koče na Gozdu na Prisank (Prisojnik). Umrl pa je leta 1986 v Kranjski Gori.
Na koncu melišča primemo za kline in se strmo vzpnemo do prvih jeklenic. Naprej nas dobro varovana pot vodi po izpostavljenih policah in grapah strmo navzgor. Proti vrhu se pot malo zravna in nas s pomočjo kakšnega klina, sicer pa brez varoval, čez dobri dve uri, pripelje na vrh. Zmagali smo!
Z vrha je lep razgled na vse strani. Vidijo se Julijci s Triglavom na čelu, Škrlatica, Oltarji, Špik, na drugo stran pa Velika Mojstrovka, Zadnja Mojstrovka in Travnik. Malo naprej se spogledujeta Jalovec in Mangart. Za njima pa je bela nazobčana veriga avstrijskih in nemških vrhov. Pred nami so Ponce, Dobrač, na desni pa Prisojnik z Ajdovsko deklico.
Vrnili smo se po južni strani preko strmih, gladkih in šodravih polic, mimo plazu spet na Vršič. Sledila je vožnja domov in prijetno utrujen občutek dobro izkoriščenega, pozno jesenskega dne.
Miran iz Boršta
