Ob častitljivi, sedemdeseti obletnici Kulturnega društva Dvor smo marca odprli razstavo, ki si jo lahko v stavbi z večnamensko dvorano na Dvoru ogledate do konca leta.
V dvorani so na zadnji steni na ogled gradiva iz let 1954–1963, iz katerih sta se ohranila pomembna dokumenta – kronika in zapisniki organov društva, oboje napisano v ličnih pisavah in z nalivnim peresom. V tem prvem obdobju so v društvu delovale štiri sekcije: dramska, pevska in godbena ter knjižnica. Dramska skupina je uprizorila po nekaj iger ali vsaj prizorov na leto, na takratni mali oder v vedno prepolni stari dvorani je postavila od Linhartovega Matička in Cankarjeve Lepe Vide do Molièrovih Skapinovih zvijač in Nušićeve Sumljive osebe. Godbena sekcija je igrala zlasti jazz, pomembna člana sta bila Mirko Repar in Stane Kocjančič. Delovanje pevske sekcije, ki jo je vodila Rezka Kulovec, je nekoliko nejasno – zapisniki omenjajo tako mešani kot ženski in pionirski zbor, pa tudi težave z udeležbo na vajah. Težave pa je imela tudi knjižnica. Najprej je bilo težko dobiti osebo, ki bi jo vodila. Na srečo jo je prevzela učiteljica Anica Fabjan, ki se je priselila na Dvor. Potem so se morale knjige, ki jih je bilo vedno več, nekajkrat seliti, na koncu, kot vemo, pa so v Javornikovi žagi žal zgorele.
V vitrinah pred vhodom v večnamensko dvorano je predstavljeno drugo obdobje društva, približno od sredine osemdesetih let do sredine prvega desetletja novega tisočletja. Ena od vitrin je v celoti posvečena prizadevanjem društva za odprtje železarskega muzeja, ki so trajala kar štiri desetletja in bodo letos končno nagrajena z odprtjem muzeja naravne in kulturne dediščine. V drugih dveh vitrinah predstavljamo lokalni časopis Fužina, ki je izhajal v letih 1988–2000, prenovljeno pevsko dejavnost na Dvoru, prvo lokalno likovno kolonijo, ki je potekala v Stavči vasi, prvi kolesarsko-zgodovinski izlet od Ivančne Gorice do Dvora …
Na stopnišču pa si lahko ogledamo fotografije iz zadnjega obdobja društvenega dela, tj. po letu 2006. To obdobje gotovo vsi najbolje poznamo in mnogi v tem času tudi sami soustvarjate dejavnosti društva. Pa vendar, ko vidimo zbrane te fotografije, se zavemo, kako zelo aktivno je društvo in kako pomembno je njegovo delo za kraj, saj ni dogodka, ko ne bi bilo v občinstvu vsaj nekaj deset ljudi, kot vemo, pa je včasih dvorana tudi premajhna za vse.
Društvo, ki se približno pet desetletij imenuje Kulturno društvo Dvor, je februarja 1954 ustanovilo 72 krajanov kot Kulturno-umetniško društvo Stane Rozman Dvor, čez dve leti pa se je preimenovalo v Prosvetno društvo Stane Rozman Dvor. S svojimi dejavnostmi je velikokrat gostovalo v sosednjih krajih in vabilo v goste druga društva. Zanesljivo bo tako tudi v prihodnje.
Slikovno in tekstovno gradivo ter obilico podatkov za razstavo so prispevale sedanje in nekdanje članice in člani društva, med drugim iz svojih domačih arhivov. Za pomoč pri zbiranju gradiva in podatkov se zahvaljujem zlasti Zori in Francu Možetu, Slavku Mirtiču, Jadranki Meglen, Valeriji Vidmar, Brigiti Lavrič in Vesni Može.
Mojca Dobnikar, članica KD Dvor
Foto: Jadranka Meglen, članica KD Dvor
