Po vseh teh ukrepih, ki nam jih je nalaga korona, je spet med oblaki malo posijalo sonce… Organizacijski odbor DU Žužemberk za izlete z Brankom na čelu, se je tokrat potrudil in nas popeljal na enodnevni izlet na območje Polzele, okolice in tudi Mozirski gaj.
Po polurnem obhodu avtobusa FS prevozi, po okoliških vaseh, je bilo vseh 33 upokojencev DU Žužemberk že na poti proti Štajerski. Vreme sicer rahlo oblačno, ampak prijetno, ni bilo pretirane vročine nam je kar prijalo. Prvi postanek za kavico je bil na avtocesti, potem pa v Polzelo. Pričelo se je z ogledom gradu Komenda, kjer nas je že čakala lokalna vodička, ki nam je zelo nazorno opisala, sam grad, zgodovino, ter sedanje dogajanje v njem. Z mesta kjer grad stoji je tudi prekrasen razgled po okolici in sami Polzeli.
Kmalu smo bili že na novi lokaciji, bližnji kmetiji, kjer smo si lahko ogledali starodavna orodja, ki so jih lokalni prebivalci uporabljali pri svojem delu. Od tu smo po nekaj metrih že stali pred muzejem starodobnikov-traktorjev, ki je bil nekoč v lasti Ernesta Obermajerja in je muzej prepustil polzelski občini v upravo. Pešpot nas je nato vodila v 100 letni park graščine Šenek, ki izvira iz obdobja 1288 leta, kot dvor je iz konca 15. stoletja. Današnjo obliko je dvorec pridobil v obdobju leta 1869, ko je bil v lasti dunajskih poslovnežev Pongratz. V drugi polovici 19. stoletja pa dodelan z okrašeno mansardno streho, sončno uro, krožnim stolpičem z lanternasto streho. Trenutno v lasti države, a je na prodaj. S hriba, kjer stoji graščina smo se spustili nazaj v mesto, kjer je bil ogled cerkvice sv. Marjete. Vodička, ki nas je neumorno spremljala celo pot nam je tudi tu opisala zgodovino cerkve, starega in novega dela, ki pa je kljub temu, da ni bila zaradi vojne obnovljena še v času Plečnika, še vedno zelo lepo ohranjena.
Po treh urah in kar nekaj kilometrih, smo se zahvalili naši vodički za njen trud, se je končno prileglo kosilo, ki pa smo ga imeli v Gostilni Prodnik ob Savinji. Po kosilu, dobri kapljici in sladici, smo si pogled spočili na prekrasni Savinji, ki tik za gostiščem krasi pogled v katerem močno izstopajo kapitalni primerki postrvi Amerikank…
A ker dneva še ni konec in ko si v bližini mozirskega gaja, smo si ogledali tudi te lepote narave, ki jo upravlja človek. Malo sicer v vmesnem časovnem obdobju, ker so ravno nekatere cvetlice odcvetele, drugih pa še ni v vsej svoji lepoti, smo pa popestrili druženje v samem parku z razstavnimi artikli, ki so v ta namen. Dan se je prelevil krepko proti 17. uri, kar malo utrujeni smo se že vozili proti naši, tudi prelepi Dolenjski. Seveda nismo izpustili Trojan in sočnih trojanskih krofov, potem pa domov.
Naš Branko, ki v društvu zelo dobro skrbi, da imamo tudi izlete, se nam je zahvalil za prijeten dan in nas povabil v mesecu juniju na nov izlet, tokrat na morje…
Jole
