Alkohol in naše zdravje

Alkohol predstavlja enega izmed večjih dejavnikov tveganja za nastanek različnih bolezni, saj ima pitje alkohola vpliv na pojav več kot 200 bolezenskih stanj. Še zlasti ranljiva skupina so otroci in mladostniki. Podatki za leto 2019 kažejo, da naj bi v povprečju vsak Slovenec spil 91 L piva in 48 L vina ter 3 L žgane pijače na leto. Skupno je registrirana poraba čistega alkohola v letu 2019 na prebivalca znašala skoraj 11 litrov, kar je en liter več kot leto prej, predvsem na račun več popitega vina. Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja za Slovenijo veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah še za tretjino poviša številko porabe, kar nas uvršča v sam svetovni in evropski vrh. Visoko smo tudi po umrljivosti prebivalcev zaradi alkohola, saj vsak dan v Sloveniji, izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola, umreta vsaj 2 osebi. Iz istega razloga imamo vsak dan v povprečju 10 novih hospitalizacij.

Varnega pitja alkohola ni, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim kozarcem alkoholnih pijač, tvegamo škodljive posledice, zato se svetuje nič ali čim manj alkohola

V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo. To je za marsikoga čas negotovosti in čas, ko se zavemo, da vsega ne zmoremo nadzorovati, kar lahko vzbuja občutke strahu, jeze, nemoči in žalosti ter povzroča stres. V takih trenutkih iščemo načine, kako bi se lahko tega počutja znebili, marsikdo pa pomisli na ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj kot že omenjeno zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča.

Kaj pa lahko naredimo zase? Opremimo se s ključnimi informacijami o trenutni situaciji, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Naučimo se kakšne nove stvari, obudimo kakšen hobi iz preteklosti, spoznajmo tehnike dihanja ali se naučimo drugih, različnih tehnik sproščanja. O svoji stiski se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, splet in telefoni nam omogočajo, da še vedno ohranjamo socialne stike. Če je stiska prehuda in se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, so nam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. Posvetimo se tudi bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Podprimo jih, ali pa informirajmo, kje je podpora še na voljo. Skrb za drugega, je tudi skrb zase. Zavedajmo se, da za svoje zdravje vedno lahko največ naredimo sami.

Vir: www.nijz.si

Povzela: Doroteja Kuhar, dr.med., specialistka javnega zdravja, NIJZ OE Novo mesto