Za Suho krajino je značilna zakrasela kraška pokrajina, kar pomeni zelo malo površinskih voda, razen reke Krke, nekaj studencev ter vaških luž.
Nekoč je imela skoraj vsaka vas na Ajdovški planoti svojo vaško lužo, kjer so vaščani napajali živino, prali perilo ter se srečevali in družili. Časi, ko so ljudje uporabljali vaške luže za pranje in napajanje živine so minili, saj so z izgradnjo lastnih vodnjakov ali po domače »štirn« opustili uporabo luž. Tako so se vaške luže začele opuščati, nekatere pa so celo zasuli in jih danes ni več.
Edina še ohranjena vaška luža na Ajdovški planoti je v Dolnjem Ajdovcu, ki ji domačini pravijo »Du«. Starejši vaščani se še spominjajo, kako so se v mladosti v njej učili plavati in se z doma izdelanimi čolni vozili po njej. Po njihovih besedah luža ni služila zgolj za pranje perila in napajanje živine, ampak tudi za medsebojno druženje mladine in ostalih vaščanov. Trenutna podoba nekoč zelo priljubljenega vaškega zbirališča kaže na vse prej kot zgledno urejeno vaško lužo. Zaraščena in neurejena okolica z podrtimi drevesi ter visoko nepokošeno travo odvrača vsakega obiskovalca. Od nekoč velike luže pa je ostala samo še majhna blatna kotanja z komaj nekaj vode.
Avtorju teh vrstic se poraja vprašanje, zakaj imamo ljudje tako nespoštljiv odnos do naravnih znamenitosti v domačem okolju? Zakaj lahko cenimo in občudujemo lepote narave drugod po Sloveniji ali svetu, če ne moremo ali nočemo urediti ene majhne naravne znamenitosti oz. vaške luže pred svojim pragom?
Na prostoru, kjer so se nekoč srečevale perice in pastirji ter so se spletla razna prijateljstva in otroške igre, se bi lahko z malo truda uredil idilični prostor za sprehajalce in prostor za piknik. Ni potrebno veliko, le dobra volja lastnikov, domačinov oz. pristojnih organov, ki bi očistili lužo ter uredili okolico v priljubljen in prijeten prostor za druženje. S tem pa se bi ohranila še zadnja stoječa voda na Ajdovški planoti, kjer že tako ni površinskih voda.
McM
