V obdobju novomeškega občinskega praznika, je Pohodniško društvo Novo mesto pripravilo pohodniško, kolesarsko in kulturno prireditev ob meji nekdanjega mesta Rudolfovo. Rudolf IV. Habsburški, je z ustanovno listino leta 1365 podelil naselju v okljuku reke Krke mestne pravice in ga imenoval po sebi – Rudolfshwerth. Mesto je takrat pomenilo večje naselje z vsem zaledjem, ki je trgovalo in ustvarjalo obrtniške in kmetijske dobrine za razvoj naselja. Meja mesta je segala daleč stran od mestnega jedra v dolžino pribljižno 40 kilometrov. Ime Rudolfovo se ni nikoli prijelo. Domačini so ta kraj vedno imenovali kar novo mesto. Tako je tudi ostalo.
Rudolfovanje je bilo tudi letos dobro organizirano, saj so pripravili štiri različne poti. Za vsakega udeleženca pohoda, stare in mlade, velike in male.
Najdaljši pohod je potekal po celotni trasi meje srednjeveškega mesta. Začeli smo ob 5. uri zjutraj, v temi, v konjeniškem centru v Češči vasi in nadaljevali proti Prečni, mimo razvalin gradu Lukna. Nadaljevali smo po asfaltu na Kuzarjev kal, se spustili proti vasi Hudo, se valili po blatu mimo »Bajerjev« in se povzpeli mimo vasi Daljni vrh na Golušnik. Tu je bil najvišji vrh naše poti. Nadaljevali smo, spet po blatu, mimo čudovitega slapa do Jermanovega bajerja v Grčevju. Tam je bil postanek, čas za drugi sendvič in pijača, presenečenje in darilo Pohodniškega društva v obliki okrepčila. Če bi nas sem prišel iskat avtobus, bi bilo meni čisto prav. Pa ni bilo po moje. Morali smo naprej do Starega gradu in po grajski poti na Otočec. Prečili smo Krko po lesenem mostu in se usmerili proti Žihovemu selu. Asfalt, asfalt, napredek družbe, nam pa zdaj ta dobrina modernega življenja ni bila prav nič všeč. Končno vas Krka, Bajnof in izhod v Ragov log. Prijetna senca starodavnih dreves nam je prav prijala, ker je spomladansko sonce prav neusmiljeno žgalo. Stari, leseni most iz mesta v Ragov log mi je dobro znan. To je že čisto blizu Glavnega trga v Novem mestu, kjer naj bi se nam priključila četica najmlajših v spremstvu babic. Prišli smo uro prezgodaj in Pub na trgu nas je bil prav vesel. Žal je Glavni trg v Rudolfovem Novem mestu razkopališče raznih zgodovinskih ustanov in modernih gibanj, zato smo morali mimo Novega trga na Loko. Šli smo mimo nekdanjega Novoteksa do Cegelnice in naprej ob večno zeleni Krki do vasi Groblje in naprej do Češče vasi. Tam smo zavili po stari stezi ob potoku Temenica do Konjeniškega centra v Češči vasi. Hodili smo osem ur in pol in na koncu pristali na istem mestu, kot smo začeli. Hm?
Druga skupina so bili kolesarji. Začeli so tam kot mi, prebrcali isto pot in pripeljali svoje jeklene konjičke prav tako okoli treh popoldne v Konjeniški center. Letos je to traso prevozil poleg planinske skupine kolesarjev pri planinskem društvu tudi novomeški župan Gregor Macedoni in z nami spoznaval odročne vasi in težave občanov svoje ožje delovne površine.
Tretjo skupino so z avtobusom peljali do pokritega vkopa v Karteljevem in so začeli pohod blizu vasi Karteljevo, ob nekdanji avtocesti Bratstva in enotnosti in nadaljevali v obratni smeri kot mi v Češčo vas. Prehodili so 14 kilometrov in bili na koncu prav dobre volje. Pridružili so se jim tudi prijatelji iz planinskega društva Pobeda iz Beograda.
Za najmlajše je bil pripravljen četrti pohod izpred Rotovža v Novem mestu do Češče vasi cca 7 kilometrov dolg izlet v spremstvu prve skupine blatnih in različno utrujenih planincev do cilja in slovesne prireditve na prireditvenem prostoru v Češči vasi.
Letos je Štukljetovo leto, pomlad novomeških telovadcev. Učenci OŠ Center iz Novega mesta in telovadci Gimnastičnega društva Novo mesto, so nam pripravili kulturni in telovadni program, pozdravil nas je župan MO Novo mesto Gregor Macedoni, pohvalili so nas pa tudi predsednik Pohodniškega društva Novo mesto Anton Markovič in vodniki posameznih etap pohoda .
Malica nam je prav prijala, na najdaljšem pohodu pa sva bila prisotna tudi predstavnika naših krajev in dokazala, da ni mej med velikimi in majhnimi kraji naše čudovite dežele.
Miran iz Boršta
