Življenjski slog in z njim povezane naše izbire, dedni dejavniki in naključja igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju raka. Na naključja ali dedne dejavnike ni mogoče vplivati, o našem življenjskem slogu in izbirah pa se odločamo sami. V času epidemije COVID-19 se vsak zase in skupaj kot družba soočamo z negotovostjo in izčrpanostjo na skoraj vseh področjih svojega življenja. Zato je toliko bolj pomembno, da ne zanemarimo področij našega življenja, ki jih znamo in zmoremo obvladovati. Sem zagotovo sodi tudi preventiva raka.
Ob epidemiji COVID-19 nikakor ne smemo pozabiti na epidemijo raka: breme raka je v Sloveniji veliko in se iz leta v leto povečuje, letno zboli okrog 15.000 ljudi, danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo raka. Rak je tudi vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. K sreči lahko nekatere rake preprečimo, zato je zelo pomembno, da ne zanemarimo skrb za svoje zdravje tudi na področjih, ki niso povezana z obvladovanjem in zaščito pred novim koronavirusom.
Poleg zdravega življenjskega sloga lahko na tveganje za razvoj raka vplivamo tudi z opazovanjem telesa in sprememb, s sodelovanjem v organiziranih preventivnih pregledih in presejalnih programih ter cepljenjih (kot npr. proti HPV).
Pozorni bodimo in se pogovorimo o njih z osebnim zdravnikom predvsem pri naslednjih znakih:
- ranica ali razjeda na koži, ki se ne zaceli v mesecu dni;
- spremembe v barvi, obliki ali velikosti materinega znamenja ali bradavice;
- neboleče zatrdline ali bule kjer koli v telesu;
- neboleče krvavitve ali izcedki iz katere koli telesne odprtine;
- trdovratne težave z želodcem, prebavne motnje in hujšanje;
- trdovraten kašelj, hripavost in težave pri požiranju;
- vsaka hujša ali dolgotrajna sprememba v izločanju blata ali urina.
Vse dolgotrajne spremembe življenjskega sloga, ki vodijo v opuščanje zdravih navad in izbir, vsako opuščanje presejalnih programov Svit, ZORA in DORA ali cepljenja proti okužbam, ki povzročajo raka ter vsako odlašanje z obiskom zdravnika ob sumu nanj, imajo lahko resne in dolgotrajne posledice za zdravje. Tako se namreč poveča tveganje, da bo posameznik zbolel zaradi raka, ki bi ga lahko preprečili in poveča se tveganje, da bo ta odkrit v višjem stadiju. Raka, odkritega na začetni stopnji, je namreč mogoče mnogo uspešnejše zdraviti kot bolezen v kasnejši stopnji razvoja, ko je zdravljenje bolj intenzivno, prognoza in kakovost življenja pa slabša.
Če torej posumimo na zgodnje znake raka, se ne prestrašimo. Ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku!
Z upoštevanjem 12 enostavnih priporočil Evropskega kodeksa proti raku lahko preprečimo okoli 40% vseh smrti zaradi raka.
