V nedeljo, dne 5. oktobra 2014, se nas je zbralo okrog sto pred gradom v Žužemberku. Odpravili smo se na že sedmi pohod iz Žužemberka do Močil. Vreme je bilo pravo, nalašč za pohode in ne preveč blatno. Začeli smo ob 9. uri, najprej v dolino, čez Krko, potem pa v hrib vse do Komance. Pri lovskem domu je bil prvi postanek, saj smo “slačenje” opravili kar med potjo. Malo pijače in kak prigrizek iz nahrbtnika, potem pa naprej do Lopate. Pot se je le nekoliko zravnala, da se nismo več tako pehali vhrib. V Lopati so nas prijazni domačini pogostili s prigrizkom in pijačo. Ogledali smo si podružnično cerkev svete Neže s poslikanim lesenim stropom in freskami na stenah. Izvedeli smo nekaj zgodovine in se odpravili naprej do Hriba pri Hinjah, kjer smo imeli spet počitek ob prigrizku in okrepčilnih pijačah. Prijazni domačini so skuhali tudi pravo črno kavo.
V Hinje smo prišli po pribljižno treh urah. Z vsemi postanki. Spet smo doživeli skromno pogostitev, potem pa smo se spustili do Močil. Močile so tri velikanske luže s stalnim prilivom sveže vode. Studenec ne presahne tudi v največji suši. Tu so nekoč prali perilo, otroci pa so se učili plavati. Močile so bile kraj, kjer se je ves čas nekaj dogajalo, zato so se domačini odločili spet obuditi tradicijo. Perejo in plavajo ne več, so pa v jezercih mogočni krapi, narejena je nova lesena kašča, prostor pa je kot nalašč za druženje. Kaščo je blagoslovil župnik, prijazni domačini pa so uprizorili zabavno igro za boljše vzdušje.
Po obilni malici in družabnem klepetu, so nas gasilci odpeljali nazaj v Žužemberk.
Miran iz Boršta
