Pred 30. leti, točneje leta 1994, se je peščica ljubiteljev pohodništva odločila, da bodo pot v Emavs, ki je po Svetem pismu sledila velikonočnim dogodkom, zamenjali za pohod po gozdovih Kočevskega Roga iz Mirne gore na Sveti Peter. To so bili resnično zanesenjaki, saj takrat pohodništvo, še posebej malo bolj ekstremno, še ni imelo veliko privržencev. Prav tako Sveti Peter ni bil niti približno tako poznan in priljubljen pohodniški cilj kot je to danes. Leta 2014 lahko potrdimo, da so ti Suhokranjci začeli odlično zgodbo, ki se širi in postaja priljubljena med vsemi generacijami v lokalnem okolju in tudi širše.
To se je potrdilo na pohodu iz Svetega Petra na Mirno goro, ki je že osemindvajsetič potekal na velikonočni ponedeljek, kar je bilo letos prvega april. Ne dež, ne sneg nista nikoli ustavila pohodnikov, le korana je za 2. leti prekinila sicer 30. letno tradicijo pohodov. Ludvik Kocjančič iz Žužemberka je edini, ki ni manjkal na nobenem pohodu, zato so mu organizatorji, člani Planinske skupine Dvor, namenili posebno priznanje. Nekaterih začetnikov, ki se jih s hvaležnostjo spominjamo, žal ni več med nami ali pa ne zmorejo več takih podvigov. Mnogi, ki se še vedno udeležujejo pohoda, so bili na začetkih 20 do 30-letni mladeniči in danes še vedno ponosno hodijo v družbi vedno več mladih pohodnic in pohodnikov. Če je bil na začetku ta pohod dejansko večinoma moški, je danes spolna struktura dokaj uravnotežena.
28. velikonočnega pohoda se je udeležilo okrog 180 pohodnikov obeh spolov, ki so jih na Mirno goro zgodaj zjutraj odpeljali trije avtobusi in še nekaj osebnih vozil. Kljub puščavskemu pesku in relativno slabi vremenski napovedi v času zbiranja prijav, je bilo zanimanje za pohod še večje, vendar je bilo zaradi organizacijskih zmožnosti potrebno prijave omejiti. Očitno drži, da slabega vremena ni, le prilagoditi se mu je potrebno. Dejstvo je tudi, da vedno bolj raste zanimanje za daljše pohode, pohode po neznanih poteh, gozdovih in pragozdovih, brez signala in civilizacije. Takšen trend, še posebej med mladimi, je gotovo pozitiven, je pa potrebno upoštevati, da pri takih pohodih vstopamo v domovanje divjadi, zato je potrebno slediti določenim omejitvam. Čeprav postaja pohod po medvedovih stopnjah eden najbolj priljubljenih in je naš velikonočni pohod dober trening za to, je prav, da skušamo čim manj moteče stopati v domovanje medveda.
Tudi zato in zaradi velikega števila pohodnikov, ki jih je težko obdržati v strnjeni koloni, so prizadevni člani Planinske skupine Dvor zelo dobro označili pot, da ni nihče imel težave z orientacijo. Prav tako je bilo ob poti poskrbljeno za čaj in ostalo pijačo, po potrebi tudi za prevoz morebitnih obnemoglih, vendar med pohodniki letos takih ni bilo. Najhitrejši pohodniki so približno 24 kilometrov dogo pot prehodil v štirih urah in na Sveti Peter prišli malo po 11. uri, večina pa uro do 2 pozneje. V zavetišču je pohodnike pričakal topel obrok. Vreme je bilo zelo toplo, zato je bilo prijetneje počivati zunaj kot v koči. Sončen velikonočni ponedeljek so mnogi izkoristili in se povzpeli na suhokranjski Triglav po krajši poti, iz Podgozda, Lašč ali od kje vmes.
Druženje je trajalo do poznih popoldanskih ur. Velika udeležba, zadovoljni in nasmejani obrazi so pohvala in vzpodbuda Planinski skupini Dvor, da razvija zgodbo Svetega Petra in dogodkov v povezavi z njim tudi v bodoče. Ob zagnani ekipi, ki sestavlja to skupino, gotovo ni dvoma, da bo temu tako.
Valerija Vidmar, PD Krka- PS Dvor
