Upokojenci pohodniki smo sicer sezono začeli s pohodom iz Gradenca do vasi Plešivica in ruševin cerkve sv. Katarine. Pohod ob Divjem potoku je bil tako drugi letos. Lahko bi mu rekli odkrivanje biserov okoli nas.
Namreč, skozi Črmošnjice proti Beli krajini se vozimo, redko pa se ustavimo in si ogledamo sam kraj z okolico.
Pa smo namenoma parkirali pri CŠOD Lipa in se mimo cerkve usmerili v dolinico in čez most ob potoku navzgor. To je učna pot ob Divjem potoku, kot preberemo na informativni tabli. Kramljajoč smo se vzpenjali ob šumeči vodici, ki pada preko lehnjakovih pragov v majhnih slapičih. Ob potoku srečujemo prvo spomladansko cvetje: modri jetrnik, zvončke, kronice, teloh …
Pri Srednji vasi prečkamo cesto, se sprehodimo ob vodi, občudujemo lepe novogradnje in se vzpnemo po stari cesti do Brezovice. Tam sta dve hiši in zvonik opuščene cerkve. Na koncu nekoč večje vasi krenemo do kapelice, kjer nas kažipot usmeri v dolino, proti izviru potočka Mašelj. Tu je vse vodnato.
Ob kratkem postanku poizkušamo odlične piškote in domačo grenčico iz Hinj ter si mimogrede izmenjamo nekaj receptov. Pot nas nato vodi navzdol, do Srednje vasi, spet preko ceste in po malo spremenjeni poti do avtov.
Prijetno, razgibano sobotno dopoldne.
Zora Može
