Sterilizacija in kastracija sta med najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko mačkam pomagamo dolgoročno. Preprečujeta neželena legla, zmanjšujeta tveganje za nekatere bolezni in poškodbe ter pomagata preprečevati, da bi se število zapuščenih in prostoživečih mačk še naprej povečevalo.
Mačke lahko spolno dozorijo že pri štirih mesecih, zato je priporočljivo poseg opraviti pred prvo gonitvijo, ko mačka doseže približno 1 kg telesne teže oziroma najkasneje do petega meseca starosti. Če je mačka že odrasla, pa nikakor ni prepozno. Poseg je mogoče opraviti tudi pri starejših živalih, pri samicah pa tudi po kotitvi, med gonitvijo in v določenih primerih med brejostjo – o najprimernejšem času vedno odloči veterinar.
Pri prostoživečih in nesocializiranih mačkah je za varen odlov primerna živolovka, pri bolj socializiranih pa transportni boks. Po posegu je okrevanje praviloma hitro. Mačko je treba spremljati in biti pozoren na njeno počutje ter stanje rane. Pri nesocializiranih mačkah je pomembno, da se po popolnem prebujenju čim prej vrnejo v okolje, ki ga poznajo in v katerem se počutijo varno.
Ob sterilizaciji oziroma kastraciji lahko poskrbimo tudi za celostno veterinarsko oskrbo – odpravo notranjih in zunanjih parazitov, cepljenje ter pri mačkah z zunanjim izhodom tudi označitev z mikročipom.
Če na določeni lokaciji živi več prostoživečih mačk, je pomembno, da ne poskrbimo samo za eno. Vsaka sterilizirana ali kastrirana mačka šteje, največ pa naredimo takrat, ko postopoma uredimo vse mačke na lokaciji. Tako preprečujemo nova legla, zmanjšujemo širjenje bolezni in omogočamo, da imajo mačke, ki tam že živijo, boljše in varnejše življenje.
Včasih se zdi, da s posegom pomagamo samo eni mački. V resnici lahko preprečimo rojstvo številnih mladičev, za katere morda nikoli ne bi bilo dovolj varnih domov. Ena je bolje kot nobena, urejene vse pa pomenijo največ.
Če naletite na zapuščene, nikogaršnje ali prostoživeče mačke, ki potrebujejo pomoč, se za nasvet glede odlova in veterinarske oskrbe obrnite na pristojno zavetišče ali veterinarja.
Pripravilo: Društvo za zaščito živali Novo mesto v sodelovanju z Rebeko Turk, dr. vet. med., in s podporo Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije
