Po dveh letih premore je Planinska skupina Dvor ponovno pripravila pohod iz Mirne gore na Sveti Peter, ki je letos pritegnil še bistveno večje zanimanje kot minula leta. Kar dva avtobusa pohodnikov se je v zgodnjih jutranjih urah odpeljalo na izhodišče. Precejšnje število pa je bilo tistih, za katere je zmanjkalo mest, čeprav gre za sorazmerno dolg pohod, ki terja nekaj kondicijske pripravljenosti pohodnikov. Kot kaže sta minuli leti prispevali tudi k dobri fizični pripravljenosti, po daljši osamitvi pa so skupinski pohodi s prijatelji in znanci za mnoge zelo privlačni.
Po relativno hitrem štartu z spustom navzdol so se pohodniku kmalu razporedili v več skupin. Nekateri hitrejši, ki štejejo minute, kilometre in brzino, drugi, ki preprosto uživajo v neokrnjeni naravi ali pa v prijetnem klepetu, zaradi česar je korak nekoliko počasnejši. Pot so organizatorji na vseh križiščih dobro označili tako, da ni bilo nevarnosti za zavijanje na napačno pot, ki jih je sredi kočevskih gozdov, kamor telefonski signal ne seže, kar veliko. Po relativno sušni pomladi, je bila pot povsem suha, rahel severni veter je opominjal, da še ne smemo povsem odvreči toplejših oblačil, prijetno sonce, še posebej v zavetrju, pa nam je povedalo, da sta topla pomlad in poletje pred vrati. Organizatorji so ob poti poskrbeli za okrepčilo s čajem na ustaljenih postojankah, Jelenica, Podstenice in Primož. Prvi pohodniki so prispeli na Sveti Peter že okrog 11. ure, večina pa precej pozneje. Sledila je skupna malica in druženje s pohodniki, ki so se povzpeli na Sveti Peter iz doline kot običajno oz. po svojih zmožnostih.
Za nekatere le eden izmed številnih dolgih pohodov za druge priprava na še daljše pohode, za tretje prava vzdržljivostna preizkušnja, za nekatere srečanje s »starimi« znanci, skratka vsak je dosegel svoj cilj in se zadovoljen vrnil v dolino z bolj ali manj utrujenimi nogam. Noge se spočijejo, vtisi ostanejo, zato se vidimo naslednje leto teden dni prej kot letos.
Valerija Vidmar
