21. spominski pohod na Gorjance

V soboto, dne 26.8.2017 je PD Krka Novo mesto že enaindvajsetič organizirala pohod na Gorjance. Pohod je v duhu spomina na vse alpiniste in planince, ki so izgubili svoja življenja v gorah. Daljša tura se je začela v Novem mestu, v Žabji vasi izpred Agroservisa. Tu smo se zbrali tudi planinci PS Dvor. Ob pol sedmih smo krenili po Drejčetovi poti do gozda in po slabo markirani poti do Šentjošta. Tam smo mimo cerkve prečkali cesto Novo mesto – Hrušica in ob potoku Klamfer nadaljevali do Pangrč grma. Tu se je pot postavila pokonci in do Šmiklavža pri cerkvici smo prvič počivali toliko časa, da smo v miru pojedli doma pripravljene sendviče. Hriba še ni bilo konec. Do košenice na Rutah smo kar dobro grizli kolena. Potem pa spet v hosto in kmalu smo prišli do makadamske ceste , ki z Vahte vodi do Gospodične in naprej. Nismo bili več daleč. Le nekaj strumnih korakov in po skoraj štirih urah je naša četica sedemnajstih pohodnikov prišla do doma na Gospodični.

Tu so nas pričakali pohodniki iz Gabrja, turisti z avtomobili in nastopajoči v proslavi. Udeležba je bila skromna, pravijo, da zaradi zadnjega vročinskega vala in kopico dogodkov ob koncu počitniške sezone. Proslava se je začela ob 11. uri ob zvokih planinska himne. Potem nas je nagovoril Anton Progar, predsednik planinskega društva. Sledil je nagovor Gregorja Macedonija, župana MO Novo mesto, Ljudmile Kastelic, predstavnice tovarne zdravil Krka in Rudija Skobeta, predstavnika Planinske zveze Slovenije in MDO Dolenjske in Bele krajine. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Suzana Žura so nastopili mladi planinci Brina in Tia, ki sta nastopili kot pevki, kitaristki in humoristki ter harmonikarja Matija in Maja.

Ker zaradi slabe udeležbe letos avtobusnega prevoza ni bilo, smo se brhki Suhokranjci odpravili v dolino kar peš. Bilo je peklensko vroče, a kjer je volja, tam je pot, pravi slovenski pregovor. Porabili smo dve uri in tričetrt, da smo se s svojo jekleno kočijo lahko odpeljali domov. Pot je bila ves čas prijetna, poteka po gozdovih in travnikih. Le na nekaj odsekih je malo asfalta in kolovoznih poti. Če ne bi bilo tako vroče, bi šel ta teden še enkrat.

Miran iz Boršta